V torek, 14. maja, je bilo zvečer v dvorani Teološke fakultete moč prisluhniti predavanju priznanega ameriškega moralnega teologa in jezuitskega profesorja Jamesa Keenana. V predavanju z naslovom Populizem in etika (Populism and ethics) je najprej predstavil osnovne poteze delovanja združenja katoliških moralnih teologov, Catholic Theological Ethics in the World Church (CTEWC), in pozval k aktivnemu vključevanju moralnih teologov v svetovno razpravo o najbolj perečih problematikah sodobne družbe (škodi, ki jo povzroča populizem, zanemarjanju pariškega podnebnega sporazuma, zanemarjanju migrantov in beguncev, izgubljanju zavesti o občem dobrem) ter k povezovanju in odpravi dominance »globalnega severa« na področju moralne teologije.
Nato se je v navezavi na zadnjo, lansko konferenco moralnih teologov v Sarajevu kot ob osrednji temi svojega predavanja ustavil ob konceptu ranljivosti (vulnerability), in ob osvetljevanju tega pojma skušal pokazati, kako je po eni strani ravno ranljivost skupine ali posameznika tisto, kar populistični pristopi danes najbolj izkoriščajo, po drugi strani pa je v ranljivosti ključ do rešitve iz deljene družbe, ki ji manjka razumevanja drugega. S sklicevanjem na delo Linde Hogan, Enda McDonagh in Judith Butler pravi, da je ranljivost, ki je lastna vsakemu človeku, saj je lastna Bogu, tista podlaga, na kateri smo zmožni premoščati razlike in stopati v odnos eden do drugega. Ranljivost je tista, ki usmiljenemu Samarijanu omogoča, da spozna sočloveka, in tista, ki očetu da sprejeti k sebi svojega izgubljenega sina in razumeti svojega drugega, zagrenjenega sina. Poziva k »etiki ranljivosti« (ethics of vulnerability) kot tisti, ki se je zmožna upirati delitvam in širjenju razpok med družbenimi skupinami.
Svoje predavanje je prof. Keenan zaključil s predlogom za »strategijo kreposti«, ki ga je kot možen pristop k problemu populizma na konferenci v Sarajevu podal teolog in profesor Kenneth Himes, in ki predstavlja poziv h katoliški politični imaginaciji – k družbeni etiki, ki bi temeljila na štirih krepostih, ključnih za naše sodobne družbene okoliščine: solidarnosti (solidarity), sočutju (compassion), intelektualni ponižnosti (intelectual humility) in upanju (hope).
Po predavanju je bilo spodbudno veliko časa namenjenega debati, v kateri se je prof. Keenan odzival na številna vprašanja iz občinstva. Največ vprašanj se je navezovalo na vzroke sodobnega populizma (imajo t.i. populisti morda tudi legitimne argumente/rešitve za trenutno družbeno stanje), na razlike in podobnosti med politično in družbeno situacijo v ZDA in v Evropi (brez večkratne omembe predsednika ZDA Donalda Trumpa seveda ni šlo), pa tudi na pojem ranljivosti in vprašanje, kakšno konkretno vlogo naj ta igra v vsakdanjem življenju posameznika. Izkazalo se je, da je med študenti in mladimi, ki so predstavljali veliko večino občinstva, precej zanimanja za razpravo o populizmu, polarizaciji mnenj na družbenih omrežjih in tudi o pomanjkanju intelektualne ponižnosti v akademski sferi.
Lucija Fabjančič
