Srečanje s Kristusom

Mnogokrat. Dvakrat najkonkretneje. Včasih vsak dan, včasih mesece ne. Takšno je moje srečevanje s Kristusom. On ostaja zvest, jaz pa … učenka, ki mu kdaj lažje, včasih težje sledi.

Več ...

Med koncem in novim začetkom

Pričevanje mladega dekleta (po zaključenem študiju)

Konec cerkvenega leta in vstop v leto vere me je pričakal v nekoliko stresni situaciji. Kakor je advent čas pričakovanja med koncem in novim začetkom, sem tudi sama v nekoliko podobnem obdobju, ko sem po zaključeni diplomi pristala na zavodu za zaposlovanje. Znajti se na trgu delovne sile zame pomeni svojevrsten prehod v resnično odraslost, ki pa je zaradi gospodarske krize nekoliko otežen. Do sedaj sem še »vlekla« študentski status in delala preko študentske napotnice, zdaj pa je tega konec. Ni več ugodnosti, ki sem jih imela in nekoliko negotovo je, kako se bom lahko preživljala. 

Več ...

Hoditi z Jezusom je lepo

Pričevanje mlade šolske sestre

Naj na kratko opišem zgodbo svojega poklica. Vam povem, to ni lahko opisati na kratko, ker je zgodba dolga, zapletena, široka in globoka, da jo še sama težko razumem. Upam pa, da bom v teh nekaj kratkih vrsticah uspela pokazati na to, kako je Bog čudovit in kako čudovito je, kadar mu dovolimo, da poseže v naše življenje konkretno.

Bilo je poletje 2003. Z brati kapucini in skupino mladih klečim pred podobo Marijinega oznanjenja v Porciunkuli, cerkvici v Assisiju. Ko gledam to deklico Marijo, ki s privolitvijo dovoli, da Bog poseže v njeno življenje, se nekaj v meni premakne. Ne vem kaj je to. Vem pa, da je bil to dar in da ga želim deliti z drugimi.

Več ...

Zakaj verujem?

Pričevanje mladega dekleta

Nedavno me je nekdo soočil z vprašanjem: »Zakaj veruješ?« Prav zares – zakaj že?

Vprašanje niti malo ni lahko. Vendar sem hotela najti odgovor – konkreten odgovor. Ne zato, da bi znala drugim našteti razloge za svojo vero. Pač pa predvsem zato, da si sama pridem na jasno, kateri so temelji moje vere. Kaj me prepriča, da je vredno verovati in slediti nauku Jezusa Kristusa. Iskanje odgovora me je sililo oz. spodbujalo, da sem brala knjige, se pogovarjala z različnimi ljudmi, poslušala govore, dokazovala, zakaj se s čim ne strinjam - skratka veliko razmišljala o resnicah vere in se tako vedno bolj poglabljala v skrivnosti vere. Spomnim se, kako sem nekega dne stopila pred domačo knjižno polico in izbrskala knjigo z naslovom: »Verovati danes«. Prebrala sem argumente za obstoj Boga: da že vsa narava priča o njegovem obstoju – kako bi sicer mogli razložiti nastanek življenja in tolikih raznolikih vrst ter red, ki velja v naravi in mu je celotna narava pokorna. Z odgovorom nisem bila zadovoljna. Hotela sem več, hotela sem osebno izkušnjo. Par let pozneje sem se povzpela na neki hrib in ob pogledu, ki se je z vrha odpiral, obstrmela in se vsa navdušena čudila božji modrosti, ki je vse tako čudovito premislila in ustvarila. Da, takrat sem dozorela, moje srce je bilo takrat dovzetno za to spoznanje.

Več ...

Darovano življenje

Pričevanje sestre Metke HMP

Pred časom mi je mlado dekle napisala pismo o svojem iskanju življenjske poti. Takole pravi: »Darilo. Življenje kot darilo? Večkrat razmišljam o tem, da je življenje zares darilo. Da ni tako samoumevno, da živim, sem tu, točno v tem času in na tem mestu. Lahko se zgodi, da svojega življenja občasno ne jemljem dovolj resno, zanj nisem dovolj hvaležna. A vendar izkušam, da pravo polnost življenje dobi, ko je darovano. In vsak daruje svoje življenje na svoj način, v svoji poklicanosti. To izkušam tudi sama, ko svoj čas podarjam drugim, naj bo to kot animatorka v oratoriju, mentorica drugim študentom na faksu ali preprosto, ko prisluhnem nekomu, ki potrebuje pogovor.

Pa vi, s. Metka? Kako ste prepoznali, da je za vas prav redovno življenje tisto ta pravo?« je zaključila s svojim pisanjem.

Več ...