Bili smo na Zimskih radostih 2016

Zimske radosti ... nekaj posebnega!

In tako je naneslo, da se nas je v četrtek, 25. 2. zbrala skupina mladih v spremstvu duhovnika Toneta in sestre Mojce, na znanem kraju, v Bohinjski Bistrici. Župnik nas je zelo prijazno sprejel in nam odkazal bivalne površine.

Kuhinja. Prva stvar, ki smo jo naredili? Zakurili v štedilniku! Kuhinja je postala kraj priprave obedov, še bolj pa kraj klepetov, smeha, brskanja po lastni notranjosti ... skratka sinonim za dom, kjer se človek počuti to, kar je in kjer ponižna toplina resnice prevladuje nad funkcionalnostjo službenih odnosov. Jedilnica. Prostor brez ure in priganjanja. Ta nas je povezovala okrog ene mize, v eni debati, v načrtovanju dneva, v zaključku večera. Parkirišče. Avtomobili na parkirišču so občasno zagnali motorje in nas popeljali do smučišča, slapu, jezera, zadnji dan do picerije Ema in proti domu. Kapela. Večernice, hvalnice, sveta maša, osebna molitev ... Prostori za spanje. Tam smo našli vse potrebno, se pravi žimnice, blazine in odeje. Narava. Glede na naslov programa smo si želeli sneg, ki nam je bil tudi podarjen, čeprav ne vselej na način, kot bi si ga želeli navdušeni smučarji. Tišina. Če si jo iskal, si jo našel.

Po čem bodo letošnje zimske radosti ostale v našem spominu? Po tem, da smo za nekaj dni odložili oklep rednih delovnih obveznosti in dovolili, da nas je duša dohitela. Ob tem je ven pokukal naš resnični bogati jaz, vsaj toliko da smo si spet zaželeli prehoditi del poti v življenju in da smo obnovili vero in zaupanje, da na poti nismo sami.  

Hvala vsem, ki smo bili del Zimskih radosti 2016.