Zavedam se, da sem

»Kaj lahko vem? Od kod sem? Kaj lahko upam? Kaj naj storim? Kdo je človek?« Večna vprašanja, s katerimi se srečuje vsak človek; vprašanja o preteklosti, prihodnosti, sedanjosti in pravzaprav o vsem. Človek na različne načine išče odgovore, ena pot vodi preko razuma v luči Božjega razodetja. Sv. Tomaž Akvinski je zapisal, da so milostni darovi dodani naravi, ne da bi jo uničili, temveč, da bi jo izpopolnili; tako tudi vera, ki nam je darovana po milosti, ne uniči naravnega razuma, ki nam ga je podaril Bog.

Kaj lahko spoznam? Organ spoznanja je razum. Orodje razuma so moji čuti, pomagajo mi spoznati resničnost preko tega kar vidim, slišim, vonjam, okušam in otipam. Razum nato to uredi, preizkusi, poimenuje, povezuje in prepoznava zakone medsebojne povezanosti. Razum torej daje spoznanje; gradi modele in teorije o zaznanem svetu in o meni samem ter končno o tem, »kar svet drži skupaj«. Samo misli, brez vsebine, so prazne. Razum pa, ki preizkuša, prepozna, naprimer, da sonce ne pade v morje, temveč da zaide na obzorju. Človek je skozi stoletja spoznal veliko o sebi in o svetu, vsa spoznanja kar jemljejo dih. Kljub temu pa naše vedenje še vedno ostaja nepopolno. Vse naše čudovito vedenje je vendar kot kapljica v morju naše nevednosti. To nas lahko vodi k temu, da še z večjim navdušenjem odkrivamo resnico o svetu in o človeku.

Pred približno 14 milijardami let se je v velikem poku začelo vse, kar danes obstaja. Milijarde let je trajalo, da je znotraj galaksije Mlečna cesta nastalo sonce z devetimi planeti, med njimi naša zemlja. Mlada je, nastala je pred približno 4 in pol milijardami let. Prvi znaki življenja so se na njej pojavili pred 3 in pol milijardami let, sesalci šele pred 450 milijoni let. »Homo sapiens« se je pojavil pred 200.000 leti, najstarejše nam znane kulture šele pred 10.000 leti. Če bi pogledali podrobnosti glede zemeljske časovnice, potem bi odkrili čudovite podrobnosti življenja na zemlji, kako je zaradi neznanih katastrof izginila večina oblik življenja na zemlji. Toda, ali je danes dovolj, da vem, kaj se je dogajalo v zgodovini? Ali je dovolj, da vem, kakšni procesi so pripeljali do tega, da sploh obstajam? Poleg znanja je pomemben tudi odgovor na vprašanja, kdo sem, kako živim, kaj je cilj mojega življenja.

Papež Frančišek je mlade letos spodbudil, da bi razmišljali o svoji sreči, o preprostosti življenja in odnosov. Človek je srečen, ko se zaveda svojega obstoja. Ko v svojem življenju na pravo mesto postavlja Jezusa Kristusa. Ob tem se poraja vprašanje, ali pri svojem »raziskovanju« odkrivam tudi duhovno razsežnost življenja, ali odkrivam in spoznavam tudi božje delovanje v svojem življenju. Raziskovanje lastnega življenja vodi v spoznanje, da moje življenje ni sestavljeno samo iz lepih stvari, da niti ni najbolj pomembno kaj imam. Ko sprejemem svojo ranljivost, svojo nepolnosti, ko gledam sebe z božjimi očmi, odkrivam resnično lepoto svojega življenja. Za Gospoda sem neskočno dragocen, tak kot sem, tudi ubog.

mag. Tone Česen, voditelj univerzitetne pastorale