{"id":2974,"date":"2016-06-30T07:54:17","date_gmt":"2016-06-30T05:54:17","guid":{"rendered":"http:\/\/unipas.si\/wp\/2016\/06\/30\/sdm-iz-poslanice-papeza-franciska-iii-del\/"},"modified":"2016-06-30T07:54:17","modified_gmt":"2016-06-30T05:54:17","slug":"sdm-iz-poslanice-papeza-franciska-iii-del","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/sdm-iz-poslanice-papeza-franciska-iii-del\/","title":{"rendered":"SDM – Iz poslanice pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka, III. del"},"content":{"rendered":"
\n

\t\t\"\"Izredno veselje – biti orodje Bo\u017ejega usmiljenja<\/p>\n

\t\tBo\u017eja beseda nas u\u010di, da »je ve\u010dja sre\u010da dajati kakor prejemati« (Apd 20,35). Ravno zato peti blagor razglasi za sre\u010dne tiste, ki so usmiljeni. Vemo, da nas je Gospod prvi ljubil. Toda resni\u010dno bomo bla\u017eeni, sre\u010dni, samo \u010de bomo vstopili v Bo\u017ejo logiko daru, zastonjske ljubezni; \u010de bomo odkrili, da nas je Bog neskon\u010dno ljubil, da bi nas naredil sposobne ljubiti kot On, brez mere. Kot pravi sveti Janez: »Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. […] Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. Ljubi, \u010de nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dol\u017eni ljubiti med seboj« (1 Jn 4,7–11).<\/p>\n

\t \t<\/p>\n

\t\tPotem ko sem vam na kratko razlo\u017eil, kako je Gospod usmiljen do nas, bi vam rad predlagal, kako lahko mi sami konkretno postanemo orodje istega usmiljenja do naših bli\u017enjih.<\/p>\n

\t\tNa misel mi pride zgled bla\u017eenega Piergiorgia Frassatija. Rekel je: »Jezus me obiš\u010de vsako jutro v obhajilu, jaz na ubog na\u010din, kolikor zmorem, ta obisk vra\u010dam, ko obiš\u010dem uboge.« Piergiorgio je bil mladeni\u010d, ki je razumel, kaj pomeni imeti usmiljeno srce, ki je ob\u010dutljivo za najbolj potrebne. Njim je dal veliko ve\u010d kot materialne stvari; dal jim je samega sebe, z njimi je pre\u017eivljal \u010das, z njimi delil besede in sposobnost poslušanja. Ubogim je slu\u017eil v veliki poni\u017enosti, nikoli ni razkazoval samega sebe. Resni\u010dno je \u017eivel evangelij, ki pravi: »Kadar pa ti daješ miloš\u010dino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. Tako bo tvoja miloš\u010dina na skrivnem (Mt 6,3–4). Pomislite, da je na dan pred svojo smrtjo, ko je bil hudo bolan, dajal navodila, kako pomagati njegovim revnim prijateljem. Ob njegovem pogrebu so bili doma\u010di in prijatelji osupli, ko so videli mnogo ubogih, ki jih niso poznali, jih je pa spremljal in jim pomagal mladi Piergiorgio.<\/p>\n

\t\tEvangeljske blagre vedno rad pove\u017eem s petindvajsetim poglavjem Evangelija po Mateju, ko nam Jezus predstavi dela usmiljenja in pravi, da bomo sojeni po njih. Zato vas vabim, da ponovno odkrijete telesna dela usmiljenja: la\u010dne nasi\u010devati, \u017eejne napajati, nage obla\u010diti, popotnike sprejemati, bolnike obiskovati, jetnike reševati, mrli\u010de pokopavati. In ne pozabimo na duhovna dela usmiljenja: grešnike svariti, nevedne u\u010diti, dvomljivcem prav svetovati, \u017ealostne tola\u017eiti, krivico voljno trpeti, \u017ealivcem iz srca odpustiti, za \u017eive in mrtve Boga prositi. Kot vidite, usmiljenje ni »dobrotništvo«, niti zgolj \u010dustvenost. Gre za preverjanje pristnosti, da smo Jezusovi u\u010denci, naše verodostojnosti, da smo kristjani v današnjem svetu.<\/p>\n

\t\tVam, mladim, ki ste zelo stvarni, bi rad v prvih sedmih mesecih leta 2016 predlagal, da izberete po eno telesno in eno duhovno delo usmiljenja in ju vsak mesec uresni\u010dujete. Naj vas navdihuje molitev svete Favstine, poni\u017ene glasnice Bo\u017ejega usmiljenja v našem \u010dasu:<\/p>\n

\t\t»Pomagaj mi, o Gospod, da bi […]:<\/p>\n

\t\tbile moje o\u010di usmiljene, da nikoli ne bi sumni\u010dila in ne sodila po zunanjosti, ampak iskala to, kar je v dušah mojih bli\u017enjih lepo, in jim pomagala; […]<\/p>\n

\t\tbil moj sluh usmiljen, da bi se sklanjala k bli\u017enjim v potrebah, da bi moja ušesa ne bila brezbri\u017ena ob bole\u010dini in vzdihih bli\u017enjih; […]<\/p>\n

\t\tbil moj jezik usmiljen, da bi o svojih bli\u017enjih nikoli ne govorila zani\u010dljivo, temve\u010d imela za vsakega besedo tola\u017ebe in odpuš\u010danja; […]<\/p>\n

\t\tbile moje roke usmiljene in polne dobrih del […];<\/p>\n<\/p><\/div>\n

\tbile moje noge usmiljene, da bi svojim bli\u017enjim vedno hitela na pomo\u010d, ne oziraje se na svojo onemoglost in utrujenost; […]<\/p>\n

\tbilo moje srce usmiljeno, da bi \u010dutila vse trpljenje bli\u017enjih« (Dnevnik, 163).<\/p>\n

\tSporo\u010dilo Bo\u017ejega usmiljenja je torej zelo konkreten in zahteven na\u010drt \u017eivljenja, ker vklju\u010duje dela. In eno od najbolj vidnih del usmiljenja, \u010deprav morda med najte\u017eje uresni\u010dljivimi, je odpuš\u010dati tistemu, ki nas je prizadel, ki nam je storil krivico, tistim, za katere menimo, da so naši sovra\u017eniki. »Kako te\u017eko se nam tolikokrat zdi odpuš\u010danje! In vendar je odpuš\u010danje orodje, izro\u010deno našim krhkim rokam, da bi z njim dosegli vedrino srca. \u010ce ho\u010demo sre\u010dno \u017eiveti, je nujno potrebno prej opustiti zamere, nasilje in maš\u010devanje« (Misericordiae Vultus, 9).<\/p>\n

\tSre\u010dam toliko mladih, ki govorijo, da so utrujeni od tega tako razdeljenega sveta, v katerem se spopadajo podporniki razli\u010dnih strank, v katerem je toliko vojn in v katerem obstajajo osebe, ki z lastno religijo opravi\u010dujejo nasilje. Prositi moramo Gospoda, da nam podari milost, da bi bili usmiljeni s tistim, ki nam stori zlo. Kakor je Jezus na kri\u017eu molil za tiste, ki so ga kri\u017eali: »O\u010de, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,34). Edini na\u010din, ki premaga zlo, je usmiljenje. Pravi\u010dnost je potrebna, pa še kako, vendar ni dovolj. Pravi\u010dnost in usmiljenje morata iti z roko v roki. Kako bi si \u017eelel, da se zdru\u017eimo v skupni molitvi, iz globin naših src, v prošnji, da bi se Gospod usmilil nas in celega sveta!<\/p>\n

\t <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Izredno veselje – biti orodje Bo\u017ejega usmiljenja Bo\u017eja beseda nas u\u010di, da »je ve\u010dja sre\u010da dajati kakor prejemati« (Apd 20,35). Ravno zato peti blagor razglasi za sre\u010dne tiste, ki so… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[35],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2974"}],"collection":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2974"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2974\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2974"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2974"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2974"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}