![\"\"](\"http:\/\/www.unipas.si\/images\/stories\/Duhovni-nagovor\/2016\/sdm1.jpg\")
Usmiljeni kot O\u010de<\/p>\n \tUsmiljeni kot O\u010de<\/p>\n
\tGeslo tega izrednega jubileja je: »Usmiljeni kot O\u010de« (prim. Misericordae Vultus, 13) in prihodnji SDM je uglašen na to temo. Poskusimo torej bolje razumeti, kaj pomeni Bo\u017eje usmiljenje.<\/p>\n
<\/p>\n
\tKo Stara zaveza govori o usmiljenju, uporablja razli\u010dne izraze; najbolj pomenljiva sta hesed in rahamim. Prvi se nanaša na Boga in izra\u017ea njegovo neutrudljivo zvestobo zavezi z njegovim ljudstvom, ki ga On ljubi in mu ve\u010dno odpuš\u010da. Drugega, rahamim, pa lahko prevajamo »nedra«, kar nas posebej spominja na materino naro\u010dje in nam pomaga razumeti Bo\u017ejo ljubezen do njegovega ljudstva kot materino ljubezen do otroka. Tako nam ga predstavi prerok Izaija: »Mar pozabi \u017eena svojega otro\u010di\u010da in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi \u010de bi one pozabile, jaz te ne pozabim« (Iz 49,15). Taka ljubezen pomeni v sebi narediti prostor za drugega, \u010dutiti, trpeti in se veseliti z bli\u017enjim.<\/p>\n
\t <\/p>\n
\tSvetopisemski pojem usmiljenja vklju\u010duje tudi konkretnost ljubezni, ki je zvesta, zastonjska in zna odpuš\u010dati. V tem odlomku iz Ozeja imamo \u010dudovit primer Bo\u017eje ljubezni, ki jo vzporeja z ljubeznijo o\u010deta do svojega sina: »Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, iz Egipta sem poklical svojega sina. Toda bolj sem jih klical, bolj so se oddaljevali od mene. […] Jaz sam sem Efrájima u\u010dil hoditi, jemal sem jih na svoje lakte, pa niso spoznali, da skrbim zanje. Pritegoval sem jih s \u010dloveškimi vezmi, z vrvicami ljubezni, bil sem jim kakor tisti, ki si vzdigujejo otroka k licu, po\u010dasi sem mu dajal jesti« (Oz 11,1–4). Ne glede na zgrešeno ravnanje sina, ki bi zaslu\u017eil kazen, je o\u010detova ljubezen vedno zvesta in vedno odpuš\u010da sinu, ki se kesa. Kakor vidimo, usmiljenje vedno vklju\u010duje odpuš\u010danje. »Bo\u017eje usmiljenje ni nekaj abstraktnega, ampak je oprijemljiva resni\u010dnost, s katero Bog razodeva svojo ljubezen, ki je kakor o\u010detova ali materina, ko sta iz globine srca ganjena ob svojem otroku. […] Prihaja iz notranjosti kot globoko naravno \u010dutenje, ki ga sestavljajo ne\u017enost in so\u010dutje, prizanesljivost in odpuš\u010danje« (Misericordiae Vultus, 6).<\/p>\n
\tNova zaveza nam govori o Bo\u017ejem usmiljenju (eleos), povzetku dela, ki ga je Jezus prišel izvršit na svet v imenu O\u010deta (prim. Mt 9,13). Usmiljenje našega Gospoda se razodeva predvsem, ko se on skloni nad \u010dloveško bedo in poka\u017ee svoje so\u010dutje do tistega, ki potrebuje razumevanje, ozdravljenje in odpuš\u010danje. Vse v Jezusu govori o usmiljenju. Še ve\u010d, on sam je usmiljenje.<\/p>\n
\t <\/p>\n
\tV petnajstem poglavju Evangelija po Luku najdemo tri prilike o usmiljenju: o izgubljeni ovci, o izgubljeni drahmi in tisto, ki jo poznamo kot priliko o »izgubljenem sinu«. V teh treh prilikah nas pretrese veselje Boga, veselje, ki ga ob\u010duti, ko najde grešnika in mu odpusti. Da, veselje Boga je odpuš\u010dati! Tukaj je povzetek vsega evangelija. »Vsak od nas je tista izgubljena ovca, tista izgubljena drahma; vsak od nas je tisti sin, ki je zapravil lastno svobodo in sledil la\u017enim idolom, prividom veselja, ter izgubil vse. A Bog nas ne pozabi, O\u010de nas nikoli ne zapusti. Je potrpe\u017eljiv O\u010de, vedno nas \u010daka. Spoštuje našo svobodo, a vedno ostane zvest. In kadar se vrnemo k njemu, nas v svojo hišo sprejme kot otroke, kajti nikoli, niti za trenutek, nas ne neha \u010dakati z ljubeznijo. Njegovo srce praznuje ob vsakem sinu, ki se vrne. Praznuje, ker je veselje! Bog ima to veselje, kadar eden od nas grešnikov pride k njemu in ga prosi odpuš\u010danja« (Opoldanska molitev, 15. september 2013).<\/p>\n
\tBo\u017eje usmiljenje je zelo konkretno in vsi smo poklicani, da ga osebno izkusimo. Ko sem bil star sedemnajst let, sem se nekega dne, ko bi moral iti ven s prijatelji, odlo\u010dil, da bom šel najprej v cerkev. Tam se sre\u010dal duhovnika, ki me je prevzel s posebno zaupljivostjo in za\u010dutil sem \u017eeljo, da odprem svoje srce v zakramentu sprave. To sre\u010danje je spremenilo moje \u017eivljenje! Odkril sem, da kadar s poni\u017enostjo in jasnostjo odpremo svoje srce, moremo na zelo konkreten na\u010din do\u017eiveti Bo\u017eje usmiljenje. Bil sem prepri\u010dan, da me je v tem duhovniku \u010dakal Bog, preden sem jaz sploh naredil prvi korak, da bi šel v cerkev. Mi ga iš\u010demo, vendar je on vedno korak pred nami, vedno nas iš\u010de in nas prvi najde. Morda koga med vami kaj bremeni v srcu in misli: Naredil sem to, naredil sem tisto … Ne bojte se! On vas \u010daka. On je o\u010de – vedno nas \u010daka! Kako lepo je v zakramentu sprave sre\u010dati usmiljeni objem O\u010deta, odkriti spovednico kot kraj Usmiljenja, dovoliti, da se nas dotakne ta usmiljena Gospodova ljubezen, ki nam vedno odpuš\u010da!<\/p>\n
\tIn ti, dragi mladeni\u010d, draga mladenka, si kdaj ob\u010dutil na sebi ta pogled neskon\u010dne ljubezni, ki preko vseh tvojih grehov, omejenosti, napak še vedno zaupa vate in na tvoje \u017eivljenje gleda z upanjem? Se zavedaš dragocenosti, ki jo imaš pred obli\u010djem Boga, ki ti je iz ljubezni dal vse? Kot nas u\u010di sveti Pavel: »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki (Rim 5,8). Toda, ali zares razumemo mo\u010d teh besed?<\/p>\n
\tVem, kako vam je blizu kri\u017e SDM – darilo svetega Janeza Pavla II. –, ki od leta 1984 spremlja vsa vaša svetovna sre\u010danja. Koliko sprememb, koliko resni\u010dnih spreobrnjenj se je zgodilo v \u017eivljenju tolikih mladih, ki so se sre\u010dali s tem golim kri\u017eem! Morda ste se vprašali, od kod prihaja ta izredna mo\u010d kri\u017ea. In to je odgovor: kri\u017e je najbolj zgovorno znamenje Bo\u017ejega usmiljenja! Kri\u017e nam dokazuje, da je mera Bo\u017eje ljubezni do \u010dloveštva ljubiti brez mere! V kri\u017eu se lahko dotaknemo Bo\u017ejega usmiljenja in dopustimo, da se nas dotakne njegovo usmiljenje! Na tem mestu bi rad spomnil na dogodek dveh hudodelcev, ki sta bila kri\u017eana ob Jezusu: eden je ošaben, ne prizna, da je grešnik, in zasmehuje Gospoda. Drugi pa prizna, da je ravnal narobe, se obrne h Gospodu in mu re\u010de: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« Jezus ga pogleda z neskon\u010dnim usmiljenjem in mu odgovori: »Danes boš z menoj v raju« (prim. Lk 23,32.39–43). S kom od teh dveh se poistovetimo? Z njim, ki je ošaben in ne prepozna svojih napak? Ali z drugim, ki prepozna, da potrebuje Bo\u017eje usmiljenje, in prosi zanj iz vsega srca? V Gospodu, ki je na kri\u017eu za nas daroval svoje \u017eivljenje, bomo vedno našli brezpogojno ljubezen, ki prepozna naše \u017eivljenje kot dobro in nam da vedno mo\u017enost za ponovni za\u010detek.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Usmiljeni kot O\u010de Geslo tega izrednega jubileja je: »Usmiljeni kot O\u010de« (prim. Misericordae Vultus, 13) in prihodnji SDM je uglašen na to temo. Poskusimo torej bolje razumeti, kaj pomeni Bo\u017eje… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[44],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2973"}],"collection":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2973"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2973\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2973"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2973"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2973"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}