{"id":2973,"date":"2016-06-30T07:48:30","date_gmt":"2016-06-30T05:48:30","guid":{"rendered":"http:\/\/unipas.si\/wp\/2016\/06\/30\/sdm-iz-poslanice-papeza-franciska-ii-del\/"},"modified":"2016-06-30T07:48:30","modified_gmt":"2016-06-30T05:48:30","slug":"sdm-iz-poslanice-papeza-franciska-ii-del","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/sdm-iz-poslanice-papeza-franciska-ii-del\/","title":{"rendered":"SDM &#8211; Iz poslanice pape\u017ea Fran\u010di\u0161ka, II. del"},"content":{"rendered":"<p style=\"margin-left: 7.15pt; text-align: right;\"> \t<img alt=\"\" src=\"http:\/\/www.unipas.si\/images\/stories\/Duhovni-nagovor\/2016\/sdm1.jpg\" style=\"height: 113px; width: 150px; float: left;\" \/>Usmiljeni kot O\u010de<\/p>\n<p style=\"margin-left: 7.15pt; text-align: right;\"> \tGeslo tega izrednega jubileja je: &raquo;Usmiljeni kot O\u010de&laquo; (prim. Misericordae Vultus, 13) in prihodnji SDM je ugla&scaron;en na to temo. Poskusimo torej bolje razumeti, kaj pomeni Bo\u017eje usmiljenje.<\/p>\n<p>   <!--more-->  <\/p>\n<p style=\"margin-left: 7.15pt;\"> \tKo Stara zaveza govori o usmiljenju, uporablja razli\u010dne izraze; najbolj pomenljiva sta hesed in rahamim. Prvi se nana&scaron;a na Boga in izra\u017ea njegovo neutrudljivo zvestobo zavezi z njegovim ljudstvom, ki ga On ljubi in mu ve\u010dno odpu&scaron;\u010da. Drugega, rahamim, pa lahko prevajamo &raquo;nedra&laquo;, kar nas posebej spominja na materino naro\u010dje in nam pomaga razumeti Bo\u017ejo ljubezen do njegovega ljudstva kot materino ljubezen do otroka. Tako nam ga predstavi prerok Izaija: &raquo;Mar pozabi \u017eena svojega otro\u010di\u010da in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi \u010de bi one pozabile, jaz te ne pozabim&laquo; (Iz 49,15). Taka ljubezen pomeni v sebi narediti prostor za drugega, \u010dutiti, trpeti in se veseliti z bli\u017enjim.<\/p>\n<p> \t&nbsp;<\/p>\n<p style=\"margin-left:7.15pt;\"> \tSvetopisemski pojem usmiljenja vklju\u010duje tudi konkretnost ljubezni, ki je zvesta, zastonjska in zna odpu&scaron;\u010dati. V tem odlomku iz Ozeja imamo \u010dudovit primer Bo\u017eje ljubezni, ki jo vzporeja z ljubeznijo o\u010deta do svojega sina: &raquo;Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, iz Egipta sem poklical svojega sina. Toda bolj sem jih klical, bolj so se oddaljevali od mene. [&#8230;] Jaz sam sem Efr&aacute;jima u\u010dil hoditi, jemal sem jih na svoje lakte, pa niso spoznali, da skrbim zanje. Pritegoval sem jih s \u010dlove&scaron;kimi vezmi, z vrvicami ljubezni, bil sem jim kakor tisti, ki si vzdigujejo otroka k licu, po\u010dasi sem mu dajal jesti&laquo; (Oz 11,1&ndash;4). Ne glede na zgre&scaron;eno ravnanje sina, ki bi zaslu\u017eil kazen, je o\u010detova ljubezen vedno zvesta in vedno odpu&scaron;\u010da sinu, ki se kesa. Kakor vidimo, usmiljenje vedno vklju\u010duje odpu&scaron;\u010danje. &raquo;Bo\u017eje usmiljenje ni nekaj abstraktnega, ampak je oprijemljiva resni\u010dnost, s katero Bog razodeva svojo ljubezen, ki je kakor o\u010detova ali materina, ko sta iz globine srca ganjena ob svojem otroku. [&#8230;] Prihaja iz notranjosti kot globoko naravno \u010dutenje, ki ga sestavljajo ne\u017enost in so\u010dutje, prizanesljivost in odpu&scaron;\u010danje&laquo; (Misericordiae Vultus, 6).<\/p>\n<p style=\"margin-left:7.15pt;\"> \tNova zaveza nam govori o Bo\u017ejem usmiljenju (eleos), povzetku dela, ki ga je Jezus pri&scaron;el izvr&scaron;it na svet v imenu O\u010deta (prim. Mt 9,13). Usmiljenje na&scaron;ega Gospoda se razodeva predvsem, ko se on skloni nad \u010dlove&scaron;ko bedo in poka\u017ee svoje so\u010dutje do tistega, ki potrebuje razumevanje, ozdravljenje in odpu&scaron;\u010danje. Vse v Jezusu govori o usmiljenju. &Scaron;e ve\u010d, on sam je usmiljenje.<\/p>\n<p> \t&nbsp;<\/p>\n<p style=\"margin-left:7.15pt;\"> \tV petnajstem poglavju Evangelija po Luku najdemo tri prilike o usmiljenju: o izgubljeni ovci, o izgubljeni drahmi in tisto, ki jo poznamo kot priliko o &raquo;izgubljenem sinu&laquo;. V teh treh prilikah nas pretrese veselje Boga, veselje, ki ga ob\u010duti, ko najde gre&scaron;nika in mu odpusti. Da, veselje Boga je odpu&scaron;\u010dati! Tukaj je povzetek vsega evangelija. &raquo;Vsak od nas je tista izgubljena ovca, tista izgubljena drahma; vsak od nas je tisti sin, ki je zapravil lastno svobodo in sledil la\u017enim idolom, prividom veselja, ter izgubil vse. A Bog nas ne pozabi, O\u010de nas nikoli ne zapusti. Je potrpe\u017eljiv O\u010de, vedno nas \u010daka. Spo&scaron;tuje na&scaron;o svobodo, a vedno ostane zvest. In kadar se vrnemo k njemu, nas v svojo hi&scaron;o sprejme kot otroke, kajti nikoli, niti za trenutek, nas ne neha \u010dakati z ljubeznijo. Njegovo srce praznuje ob vsakem sinu, ki se vrne. Praznuje, ker je veselje! Bog ima to veselje, kadar eden od nas gre&scaron;nikov pride k njemu in ga prosi odpu&scaron;\u010danja&laquo; (Opoldanska molitev, 15. september 2013).<\/p>\n<p style=\"margin-left:7.15pt;\"> \tBo\u017eje usmiljenje je zelo konkretno in vsi smo poklicani, da ga osebno izkusimo. Ko sem bil star sedemnajst let, sem se nekega dne, ko bi moral iti ven s prijatelji, odlo\u010dil, da bom &scaron;el najprej v cerkev. Tam se sre\u010dal duhovnika, ki me je prevzel s posebno zaupljivostjo in za\u010dutil sem \u017eeljo, da odprem svoje srce v zakramentu sprave. To sre\u010danje je spremenilo moje \u017eivljenje! Odkril sem, da kadar s poni\u017enostjo in jasnostjo odpremo svoje srce, moremo na zelo konkreten na\u010din do\u017eiveti Bo\u017eje usmiljenje. Bil sem prepri\u010dan, da me je v tem duhovniku \u010dakal Bog, preden sem jaz sploh naredil prvi korak, da bi &scaron;el v cerkev. Mi ga i&scaron;\u010demo, vendar je on vedno korak pred nami, vedno nas i&scaron;\u010de in nas prvi najde. Morda koga med vami kaj bremeni v srcu in misli: Naredil sem to, naredil sem tisto &#8230; Ne bojte se! On vas \u010daka. On je o\u010de &ndash; vedno nas \u010daka! Kako lepo je v zakramentu sprave sre\u010dati usmiljeni objem O\u010deta, odkriti spovednico kot kraj Usmiljenja, dovoliti, da se nas dotakne ta usmiljena Gospodova ljubezen, ki nam vedno odpu&scaron;\u010da!<\/p>\n<p style=\"margin-left:7.15pt;\"> \tIn ti, dragi mladeni\u010d, draga mladenka, si kdaj ob\u010dutil na sebi ta pogled neskon\u010dne ljubezni, ki preko vseh tvojih grehov, omejenosti, napak &scaron;e vedno zaupa vate in na tvoje \u017eivljenje gleda z upanjem? Se zaveda&scaron; dragocenosti, ki jo ima&scaron; pred obli\u010djem Boga, ki ti je iz ljubezni dal vse? Kot nas u\u010di sveti Pavel: &raquo;Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili &scaron;e gre&scaron;niki (Rim 5,8). Toda, ali zares razumemo mo\u010d teh besed?<\/p>\n<p style=\"margin-left:7.15pt;\"> \tVem, kako vam je blizu kri\u017e SDM &ndash; darilo svetega Janeza Pavla II. &ndash;, ki od leta 1984 spremlja vsa va&scaron;a svetovna sre\u010danja. Koliko sprememb, koliko resni\u010dnih spreobrnjenj se je zgodilo v \u017eivljenju tolikih mladih, ki so se sre\u010dali s tem golim kri\u017eem! Morda ste se vpra&scaron;ali, od kod prihaja ta izredna mo\u010d kri\u017ea. In to je odgovor: kri\u017e je najbolj zgovorno znamenje Bo\u017ejega usmiljenja! Kri\u017e nam dokazuje, da je mera Bo\u017eje ljubezni do \u010dlove&scaron;tva ljubiti brez mere! V kri\u017eu se lahko dotaknemo Bo\u017ejega usmiljenja in dopustimo, da se nas dotakne njegovo usmiljenje! Na tem mestu bi rad spomnil na dogodek dveh hudodelcev, ki sta bila kri\u017eana ob Jezusu: eden je o&scaron;aben, ne prizna, da je gre&scaron;nik, in zasmehuje Gospoda. Drugi pa prizna, da je ravnal narobe, se obrne h Gospodu in mu re\u010de: &raquo;Jezus, spomni se me, ko pride&scaron; v svoje kraljestvo.&laquo; Jezus ga pogleda z neskon\u010dnim usmiljenjem in mu odgovori: &raquo;Danes bo&scaron; z menoj v raju&laquo; (prim. Lk 23,32.39&ndash;43). S kom od teh dveh se poistovetimo? Z njim, ki je o&scaron;aben in ne prepozna svojih napak? Ali z drugim, ki prepozna, da potrebuje Bo\u017eje usmiljenje, in prosi zanj iz vsega srca? V Gospodu, ki je na kri\u017eu za nas daroval svoje \u017eivljenje, bomo vedno na&scaron;li brezpogojno ljubezen, ki prepozna na&scaron;e \u017eivljenje kot dobro in nam da vedno mo\u017enost za ponovni za\u010detek.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Usmiljeni kot O\u010de Geslo tega izrednega jubileja je: &raquo;Usmiljeni kot O\u010de&laquo; (prim. Misericordae Vultus, 13) in prihodnji SDM je ugla&scaron;en na to temo. Poskusimo torej bolje razumeti, kaj pomeni Bo\u017eje&hellip; <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[44],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2973"}],"collection":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2973"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2973\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2973"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2973"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2973"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}