{"id":2714,"date":"2015-05-18T11:17:51","date_gmt":"2015-05-18T09:17:51","guid":{"rendered":"http:\/\/unipas.si\/wp\/2015\/05\/18\/papez-ob-49-svetovnem-dnevu-druzbenega-obvescanja\/"},"modified":"2015-05-18T11:17:51","modified_gmt":"2015-05-18T09:17:51","slug":"papez-ob-49-svetovnem-dnevu-druzbenega-obvescanja","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/papez-ob-49-svetovnem-dnevu-druzbenega-obvescanja\/","title":{"rendered":"Pape\u017e ob 49. svetovnem dnevu dru\u017ebenega obve\u0161\u010danja"},"content":{"rendered":"

\t\"\"Poslanica pape\u017ea Fran\u010diška za 49. svetovni dan sredstev dru\u017ebenega obveš\u010danja<\/span><\/strong><\/p>\n

\tSporo\u010dati dru\u017eino: Prednostno okolje sre\u010danja v zastonjskosti ljubezni<\/strong><\/em><\/span><\/p>\n

\tDru\u017eina je predmet temeljitega razmisleka Cerkve in sinodalnega procesa, ki obsega dve sinodi: nedavni izredni zbor in redni zbor, na\u010drtovan za oktober, zato se mi je zdelo primerno, da se téma letošnjega dneva sredstev dru\u017ebenega obveš\u010danja dotika dru\u017eine. Navsezadnje je prav dru\u017eina prvi kraj, kjer se u\u010dimo komunicirati. \u010ce bomo posvetili pozornost temu prvotnemu dejstvu, nam bo to pomagalo k pristnejši in bolj \u010dloveški komunikaciji, saj bomo dru\u017eino videli z novega zornega kota.<\/span><\/p>\n

\tNavdih lahko \u010drpamo iz evangeljskega odlomka, ki opisuje Marijin obisk pri Elizabeti (Lk 1,39–56). »Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: 'Blagoslovljena ti med \u017eenami, in blagoslovljen sad tvojega telesa!'« (v. 41–42)<\/span><\/p>\n

<\/p>\n

\tTa dogodek nam ka\u017ee, da je komunikacija dialog, prepleten z govorico telesa. Najprej se na Marijin pozdrav odzove otrok, ki se v Elizabetinem telesu zgane od veselja. Veselje nad sre\u010danjem, ki se ga u\u010dimo \u017ee pred rojstvom, je v nekem smislu arhetip in simbol vseh drugih oblik komunikacije. Materino naro\u010dje, ki nas gosti, je prva »šola« komunikacije, kraj poslušanja in telesnega stika, kjer v varnem okolju ob pomirjujo\u010dem zvoku materinega srca vzpostavimo prvi stik z zunanjim svetom. Sre\u010danje dveh oseb, ki sta tesno povezani, a vseeno lo\u010deni, sre\u010danje, ki je polno obetov, je naša prva izkušnja komunikacije, ki nam je vsem skupna, saj nas je vse rodila mati.<\/span><\/p>\n

\tKo se rodimo na svet, v dolo\u010denem smislu še vedno ostajamo v materinem »naro\u010dju«, ki je dru\u017eina. To naro\u010dje sestavljajo razli\u010dne, med seboj povezane osebe: dru\u017eina je »prostor, kjer se u\u010dimo \u017eiveti skupaj v razli\u010dnosti« (pape\u017e Fran\u010dišek, Apostolska spodbuda Veselje evangelija<\/em>, 66). Kljub razlikam v spolu in starosti se \u010dlani dru\u017eine sprejemajo, ker je med njimi mo\u010dna vez. Bolj ko so odnosi obse\u017eni in ve\u010dje ko so starostne razlike, bogatejše je naše \u017eivljenjsko okolje. Vez je temelj besede<\/em>, beseda pa to vez krepi. Besed si ne izmišljamo, temve\u010d jih le uporabljamo, ker smo jih prejeli. V dru\u017eini se u\u010dimo »maternega jezika«, jezika svojih prednikov (prim. 2 Mak 7,25;27). V dru\u017eini spoznamo, da imamo prednike, ki so nam omogo\u010dili, da \u017eivimo in tudi sami ustvarjamo \u017eivljenje ter se trudimo za dobro in lepo. Podarjamo lahko, ker smo prejeli. Ta krog kreposti je v samem osr\u010dju dru\u017eine in njene zmo\u017enosti sporo\u010danja svojim \u010dlanom in drugim ljudem, zato je model vsakršne komunikacije.<\/span><\/p>\n

\tIzkušnja tega odnosa, ki je bil »pred nami«, dru\u017eini omogo\u010da, da postane prizoriš\u010de, v katerem se posreduje najosnovnejša oblika komunikacije, ki je molitev. Ko o\u010de in mati novorojence polo\u017eita v posteljo, jih pogosto izro\u010dita Bogu v varstvo. Ko so otroci nekoliko starejši, skupaj z njimi molita preproste molitve, s katerimi se ljube\u010de spomnijo razli\u010dnih ljudi, kot so stari starši, drugi sorodniki, bolni in trpe\u010di ter vsi tisti, ki potrebujejo bo\u017ejo pomo\u010d. V dru\u017einah se nas je ve\u010dina nau\u010dila verske razse\u017enosti komunikacije, ki je v krš\u010danstvu pre\u017eeta z ljubeznijo, ki nam jo najprej naklanja Bog in ki jo mi podarjamo drugim.<\/span><\/p>\n

\tV dru\u017eini se u\u010dimo objemati in podpirati drug drugega, razlo\u010devati pomen izrazov na obrazu in trenutkov tišine, se smejati in jokati z ljudmi, ki so nam zelo pomembni, \u010deprav si jih nismo izbrali sami. Ob tem lahko bolje vidimo, da je komunikacija odkrivanje in ustvarjanje bli\u017eine. Ko z zbli\u017eevanjem in s sprejemanjem drugega zmanjšujemo razdaljo med seboj, izkušamo hvale\u017enost in veselje. Marijin pozdrav in odziv njenega otroka sta za Elizabeto velik blagoslov. Sledi jima \u010dudovita hvalnica Moja duša poveli\u010duje Gospoda<\/em>, v kateri Marija poveli\u010duje ljube\u010di bo\u017eji na\u010drt zanjo in za druge. »Da«, ki ga izrekamo v veri, ima lahko posledice, ki se\u017eejo dale\u010d onkraj nas samih in se širijo v svet. »Obiskati« pomeni odpirati vrata in se ne zapirati v svoj mali svet, temve\u010d pristopati k drugim. Tako tudi dru\u017eina za\u017eivi, ko se odpre navzven; dru\u017eine, ki to storijo, posredujejo svoje sporo\u010dilo \u017eivljenja in ob\u010destva, tola\u017eijo in dajejo upanje krhkejšim dru\u017einam ter tako gradijo Cerkev, ki je dru\u017eina vseh dru\u017ein.<\/span><\/p>\n

\tVsak dan v krogu dru\u017eine bolj kot drugje izkušamo svoje omejitve in omejitve drugih, velike in majhne te\u017eave, ki jih s sabo prinaša sobivanje in iskanje razumevanja. Popolne dru\u017eine ni. Ne smemo se bati nepopolnosti, šibkosti niti konfliktov, temve\u010d se moramo u\u010diti, kako se lahko z njimi konstruktivno spoprimemo. Dru\u017eina, v kateri se imamo radi kljub svojim omejitvam in grehom, tako postane šola odpuš\u010danja. Tudi odpuš\u010danje je po svoji naravi proces komunikacije. Ko izrazimo ob\u017ealovanje in ga nekdo sprejme, lahko obnovimo in ponovno vzpostavimo komunikacijo, ki se je pretrgala. Otrok, ki se v dru\u017eini nau\u010di poslušati druge, spoštljivo govoriti in izra\u017eati svoje poglede, ne da bi pri tem zanikal poglede drugih, bo postal gonilna sila dialoga in sprave v dru\u017ebi.<\/span><\/p>\n

\tKar zadeva omejitve v komunikaciji, nas lahko veliko nau\u010dijo dru\u017eine z enim ali ve\u010d prizadetimi otroki. Zaradi telesne, slušne ali duševne prizadetosti se lahko ljudje zaprejo vase, lahko pa jih to, ob ljubezni staršev, bratov in sester ter prijateljev, spodbudi k odprtosti, deljenju in pripravljenosti za komunikacijo z vsemi. Prav tako lahko pripomorejo k temu, da šole, \u017eupnije in zdru\u017eenja postanejo gostoljubnejše in odprte za vse ljudi.<\/span><\/p>\n

\tV svetu, kjer ljudje pogosto preklinjajo, prostaško govorijo, kritizirajo druge, med ljudmi povzro\u010dajo razdore in zastrupljajo \u010dloveško okolje z opravljanjem, nas dru\u017eina lahko nau\u010di, da je komunikacija blagoslov. V situacijah, ki jih dozdevno obvladujeta sovraštvo in nasilje, kjer se dru\u017einski \u010dlani zapirajo drug pred drugim ali pa so polni predsodkov in zamer, kjer so dobri razlogi za to, da bi rekli »dovolj je«, lahko le z blagoslavljanjem namesto s preklinjanjem, z obiskovanjem namesto z zavra\u010danjem in s sprejemanjem namesto s prepiranjem razbijemo spiralo zla, poka\u017eemo, da je dobrota vedno mogo\u010da in svoje otroke vzgojimo v bratskem duhu.<\/span><\/p>\n

\tSodobni mediji, ki so še zlasti pomemben del \u017eivljenja mladih, so lahko spodbuda ali ovira komunikaciji v dru\u017einah in med dru\u017einami. Mediji so lahko ovira, \u010de se zaradi njih mladi izogibajo poslušanju drugih, konkretnemu dru\u017eenju in z njimi zapolnijo vsak trenutek tišine in po\u010ditka, tako da pozabijo, da je tišina »bistven element komunikacije in brez nje ne pride do vsebinsko bogatih besed« (Poslanica pape\u017ea Benedikta XVI. za 49. dan sredstev dru\u017ebenega obveš\u010danja). Mediji so lahko komunikaciji v spodbudo, ko ljudem omogo\u010dajo, da delijo svoje zgodbe, da ohranijo stik s prijatelji, ki \u017eivijo dale\u010d, da se ljudem zahvaljujejo ali pa jih prosijo za odpuš\u010danje, in odpirajo vrata novim poznanstvom. \u010ce se vse bolj zavedamo klju\u010dnega pomena sre\u010devanja z drugimi, te »nove prilo\u017enosti«, bomo tehnologijo uporabljali modro, namesto da ji dovolimo, da ona obvladuje nas. Tudi v tem so starši kot prvi vzgojitelji, vendar jih ne moremo prepustiti njihovi iznajdljivosti. Krš\u010danska skupnost je poklicana k temu, da jim pomaga pri u\u010denju otrok, kako \u017eiveti v okolju sredstev dru\u017ebenega obveš\u010danja v skladu z dostojanstvom \u010dloveške osebe in v slu\u017ebi skupnega dobrega.<\/span><\/p>\n

\tVelik izziv, ki ga ima današnji \u010dlovek pred sabo, je znova se u\u010diti, kako se pogovarjati s so\u010dlovekom, ne le proizvajati in uporabljati informacije. V to smer nas potiskajo mo\u010dna in dragocena sredstva obveš\u010danja. Informacije so pomembne, vendar ne zadoš\u010dajo, ker so preve\u010d pogosto poenostavljene, ustvarjajo nasprotja med razlikami in razli\u010dnimi pogledi in nagibajo k temu, da bi zavzeli eno od stališ\u010d, namesto da bi skušali videti celotno sliko.<\/span><\/p>\n

\tPoleg tega dru\u017eina ni predmet razprav ali ideoloških polemik, temve\u010d je okolje, v katerem se u\u010dimo bli\u017enjega sporazumevanja, subjekt, ki komunicira, »ob\u010destvo, ki se sporazumeva«. Dru\u017eina je skupnost, ki nudi pomo\u010d, ki se veseli \u017eivljenja in obrodi sadove. Ko to spoznamo, bomo ponovno lahko videli, da je dru\u017eina še vedno bogat vir in ne problem ali ustanova v krizi. Mediji dru\u017eino v\u010dasih predstavljajo kot nekakšen abstrakten model, ki ga je treba sprejeti ali zavrniti, braniti ali napadati, ne pa kot konkretno resni\u010dnost \u017eivljenja. Dru\u017eino predstavljajo tudi kot temelj za ideološke spore in ne kot prizoriš\u010de, kjer se lahko vsi nau\u010dimo, kaj pomeni komunicirati v sprejemanju in vra\u010danju ljubezni. Pripovedovati pomeni spoznavati, da je \u017eivljenje vseh nas spleteno v eno resni\u010dnost, da so glasovi raznovrstni in da je vsak med njimi nenadomestljiv.<\/span><\/p>\n

\tNajlepša dru\u017eina – pobudnica in ne problem – je tista, ki zna komunicirati, najprej tako, da pri\u010duje o lepoti in bogastvu odnosov med moškim in \u017eensko, med starši in otroki. Naš boj ni v zagovarjanju preteklosti, temve\u010d v potrpe\u017eljivem in zaupnem prizadevanju za gradnjo prihodnosti v vseh okoljih, v katerih vsakodnevno \u017eivimo.<\/span><\/p>\n

\tV Vatikanu, 23. januarja 2015<\/span><\/p>\n

\tNa predve\u010der praznika svetega Fran\u010diška Saleškega<\/span><\/p>\n

\tFran\u010dišek<\/strong><\/span><\/p>\n

\tPrevedla: Irena Modrijan<\/span><\/p>\n

\tVir: katoliska-cerkev.si<\/a><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Poslanica pape\u017ea Fran\u010diška za 49. svetovni dan sredstev dru\u017ebenega obveš\u010danja Sporo\u010dati dru\u017eino: Prednostno okolje sre\u010danja v zastonjskosti ljubezni Dru\u017eina je predmet temeljitega razmisleka Cerkve in sinodalnega procesa, ki obsega dve… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[2],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2714"}],"collection":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2714"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2714\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2714"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2714"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2714"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}