{"id":270,"date":"2010-12-24T12:51:47","date_gmt":"2010-12-24T11:51:47","guid":{"rendered":"http:\/\/unipas.si\/wp\/2010\/12\/24\/in-rodila-je-sina\/"},"modified":"2010-12-24T12:51:47","modified_gmt":"2010-12-24T11:51:47","slug":"in-rodila-je-sina","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/in-rodila-je-sina\/","title":{"rendered":"In rodila je sina …"},"content":{"rendered":"

\t\"bozic\"»Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v \u010dasu, ko je bil Kvirinij cesarski na mestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jo\u017eef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaro\u010denko, ki je bila nose\u010da. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in polo\u017eila v jasli, ker v preno\u010diš\u010du zanju ni bilo prostora.« (Lk 2,1-7)<\/em><\/p>\n

\tZnova so pred nami bo\u017ei\u010dni prazniki, ko se vra\u010damo med svoje doma\u010de in skupaj z njimi praznujemo praznik rojstva Jezusa Kristusa. Mogo\u010de je koga praznik prehitel in se ni imel \u010dasa pripraviti nanj, nekdo drug pa je skozi cel adventni \u010das pridno oblikoval samega sebe in ima ob\u010dutek, da je pripravljen na Njegov prihod in da se ne bo znašel pred Njim praznih rok. Kar je – je, \u010dasa ne moremo zavrteti nazaj.<\/p>\n

<\/p>\n

\tSkorajda pravlji\u010dno lepo se nam zdi, ko beremo zapis o Jezusovem rojstvu. Le zadnji del zadnjega stavka bi morali izpustiti, pa bi vse ostalo v najlepšem redu. A \u017eal ni tako! Svet zavra\u010da svojega Stvarnika in Odrešenika; prostor, ki je bil prvotno namenjen Bogu samemu, so zasedli drugi bogovi, za\u010detnik \u017divljenja se znajde pred vrati in zaman trka ter prosi preno\u010diš\u010da. \u010cloveško srce je postalo pretrdo, da bi se usmililo mladega zakonskega para, ki se veselita prihajajo\u010dega \u017divljenja. Kar je njima v veselje, je ostalim predstavljalo breme, nevarnost, gro\u017enjo. Udobneje je zapreti se v svoj svet ter odvrniti o\u010di od tistih, ki pri\u010dakujejo našega usmiljenja.<\/p>\n

\tZgodba izpred 2000 let, ki pa je še danes aktualna in se ponavlja vedno znova in znova. Zapiramo vrata svojega srca pred tistimi, ki trkajo in nas prosijo pomo\u010di. \u017delimo si urejenih medsebojnih odnosov, trdnih in zvestih prijateljev, sre\u010de, veselja, notranjega miru – kaj pa sami naredimo za to? Hinavsko je, \u010de vse to pri\u010dakujemo od drugih, sami pa ni\u010d ne naredimo za to. Vse lepe \u017eelje, ki si jih bomo izrekli v teh dneh, morajo biti najprej vodilo za nas same, v katero smer si bomo prizadevali in za kaj se trudili.<\/p>\n

\tKo so pastirji zaslišali glas angelov, ki jih je vabil v votlino, kjer se je rodil Jezus, so se spraševali med seboj, kaj naj ponesejo s seboj, ker praznih rok se pa res ne spodobi priti »na obisk«. Pa so vseeno šli: umazani, smrde\u010di, zanemarjeni… Takšni pa\u010d, kakršni so bili. Verjetno jim je bilo na za\u010detku nerodno in so stali kje v ozadju. Vendar novorojeno Dete ne gleda na zunanjost, na našo podobo ali dru\u017ebeni status, ampak vidi v naše srce. Dragi brat, draga sestra, darujva Kristusu svoje srce. Kaj pa lahko dava ve\u010d? Zlato, kadilo in miro so prinesli trije kralji, midva tega nimava. Dajva pa tisto, kar imava: svojo majhnost, grešnost, ranljivost … z vsemi ostalimi stvarmi, ki jih premoreva. Prepri\u010dan sem, da bo Jezus takšnega daru najbolj vesel!<\/p>\n

\tGloboko do\u017eivete praznike rojstva Jezusa Kristusa vam \u017eelim! In naj vas to veselje ter notranji mir napolnjuje skozi celotno leto 2011!<\/p>\n

\tKlemen Svetelj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

»Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v \u010dasu, ko je bil Kvirinij cesarski na mestnik v Siriji. In vsi… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":269,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[2],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/270"}],"collection":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=270"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/270\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media\/269"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=270"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=270"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=270"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}