{"id":2511,"date":"2014-11-19T11:58:00","date_gmt":"2014-11-19T10:58:00","guid":{"rendered":"http:\/\/unipas.si\/wp\/2014\/11\/19\/nikodemovi-veceri-2014-tretji-dan\/"},"modified":"2014-11-19T11:58:00","modified_gmt":"2014-11-19T10:58:00","slug":"nikodemovi-veceri-2014-tretji-dan","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/nikodemovi-veceri-2014-tretji-dan\/","title":{"rendered":"3. ve\u010der: Ranjena ob\u010destva"},"content":{"rendered":"

\t\"\"V okviru letošnjih Nikodemovih ve\u010derov je sino\u010di na Teološki fakulteti v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom Ranjena ob\u010destva. <\/em><\/strong>Gostje ve\u010dera so bili dr. Vinko Poto\u010dnik,<\/em><\/strong> duhovnik, dr. dru\u017ebenih ved: za sociologijo in psihologijo, doc. dr. Igor Škamperle,<\/em> filozof, sociolog, religiolog in pisatelj, Jo\u017ee Mo\u017eina,<\/em> zgodovinar in sociolog kulture ter novinar in re\u017eiser. Okroglo mizo je vodila Mojca Perat s Socialne akademije.<\/span><\/p>\n

\tVodilo za razpravo na okrogli mizi je bila misel in poziv pape\u017ea Fran\u010diška cerkvenemu ob\u010destvu “Pojdite na obrobja”. Zanimiva izto\u010dnica za razpravo pa je bilo dejstvo, da vsi trije sogovorniki prihajajo iz obmo\u010dij, ki na nek na\u010din sodijo na slovensko obrobje; iz Maribora, Trsta in Ajdovš\u010dine.<\/span><\/p>\n

<\/p>\n

\tV zelo zanimivi in vsebinski razpravi so sogovorniki vsak s svojega zornega kota predstavljali fenomen ranjenih ob\u010destev, njihovega prepoznavanja in aktivnega soo\u010denja s posledicami ter njihovega odpravljanja. Dr. Vinko Poto\u010dnik je kot duhovnik in psiholog izpostavil vrsto ob\u010destvenih ran ter ranjenih posameznikov po slovenskih \u017eupnijah. Pri tem je opozoril na nedavno kon\u010dano škofovsko sinodo v Vatikanu, kjer je posebej izpostavil novo dikcijo v zaklju\u010dnem dokumentu, ki jasno govori o potrebi poslušanja in ne samo prepoznavanja ranjenih ob\u010destev znotraj cerkve kot širše v dru\u017ebi. Pri tem je z vidika analize znanstvene raziskave o empatiji slovenskemu narodu postavil tudi sila neprijetno ogledalo, saj so rezultati empatije Slovencev do obrobnih in ranjenih ob\u010destev ter posameznikov zelo slabi.<\/span><\/p>\n

\tDr. Igor Škamperle je z vidika zamejskega Slovenca, danes \u017eive\u010dega v Ljubljani, ter  s sociološkega vidika opozoril na neke vrste napetosti, strah, ki nastaja zaradi spremenjenega na\u010dina \u017eivljenja, poplave informacij, novih zahtev, ki nam jih servira dru\u017eba. \u010clovek postaja preplašen, da ne bo ustregel pri\u010dakovanjem dru\u017ebe, da ne bo popolen. Prvi steber, ki pomirja \u010dloveka, Škamperle vidi v zaupanju v Boga, v veri. \u010ceprav je vera kolektivna, je tudi osebna, ker ima vsak posameznik osebni stik z Bogom. Drugi steber je samozaupanje, zaupanje vase, da zmorem. Tretji steber je zaupanje v svet. Tudi svet sam je ranjen, ni popoln, vendar je lep. Umetnost nas s svojimi izrazi slikarstva, glasbe, literature u\u010di \u010dutenja \u010dlovekovega strahu, ljubezni, lepote, smrti. Umetnost nas u\u010di oblik \u010dustvovanja v odnosu do stvarstva in bivanja \u010dloveka v \u010dasu.<\/span><\/p>\n

\tNovinar Jo\u017ee Mo\u017eina se strokovno in poklicno \u017ee vrsto let ukvarja s tematikami iz obrobja, predvsem s problematiko zanikane zgodovine in zato toliko bolj problemati\u010dnega soo\u010denja z narodovo preteklostjo. Pri tem je posebej poudaril dejstvo, da resnica v nobenem primeru ne vodi do nadaljnih razdorov v slovenskem narodu ter na paradoksalno dejstvo, da sta prav na\u010drtni molk in zanikanje, travme slovenske polpretekle zgodovine raztegnila celo na današnje generacije. V kratkem dokumentarnem prispevku s pri\u010devalci iz Dra\u017egoš je na nazoren na\u010din tudi predstavil nesmiselno mitologijo, ki nas kot narod na\u010drtno oddaljujejo od resnice. Zato so pri\u010devanja posameznikov po njegovem mnenju danes še kako potrebna.<\/span><\/p>\n

\tŠe ena zanimiva ugotovitev vseh treh razpravljalcev je bila ve\u010dkrat poudarjena v sino\u010dnjem ve\u010deru. Namre\u010d dejstvo, da nas moderni \u010das z vsemi informacijskimi in tehnološkimi mo\u017enostmi in široko ponudbo, dejansko omejuje pri prepoznavanju prave dru\u017ebene realnosti in posledi\u010dno pravilnemu odzivanju nanjo.<\/span><\/p>\n

\tAudio posnetek 1. dela pogovora<\/a> in 2. dela pogovora<\/a>.<\/span><\/p>\n

\tVideo posnetek<\/a> predavanja.<\/span><\/p>\n