{"id":2314,"date":"2014-01-21T10:53:12","date_gmt":"2014-01-21T09:53:12","guid":{"rendered":"http:\/\/unipas.si\/wp\/2014\/01\/21\/poklicanost-in-poslanstvo\/"},"modified":"2014-01-21T10:53:12","modified_gmt":"2014-01-21T09:53:12","slug":"poklicanost-in-poslanstvo","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/poklicanost-in-poslanstvo\/","title":{"rendered":"Poklicanost in poslanstvo"},"content":{"rendered":"

\t\"\"Kakšen smisel ima moje \u017eivljenje? Komu naj ga posvetim? Kje naj se uresni\u010dim? … Mlad \u010dlovek se slej kot prej sre\u010da s temi in podobnimi vprašanji. Nisem vr\u017een na zemljo kar tako in prepuš\u010den samemu sebi ali pa na milost in nemilost drugim, ki naj storijo z mano, kar ho\u010dejo … Od vse ve\u010dnosti si me je Bog zamislil; mislil je name z ljubeznijo in na\u010drtoval zame nekaj najlepšega. Ko je vedel, da je prav, mi je podaril \u017eivljenje in v njem klico tolikih sposobnosti … ter me poslal na svet.<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

\tBog vsakega \u010dloveka ustvaril z dolo\u010denim poslanstvom. Prav vsakemu je zaupal neko nalogo. Le kaj je prihranil zame? Svoje poslanstvo odkrivamo in uresni\u010dujemo skozi celo \u017eivljenje, najintenzivneje pa se z vprašanjem odkrivanja sebe in svoje \u017eivljenjske poti soo\u010da \u010dlovek v \u010dasu mladostništva. Prva pomembnejša odlo\u010ditev je izbira poklica (šole), ki \u017ee lahko nakazuje tudi naše poslanstvo. Še pomembnejša odlo\u010ditev je izbira \u017eivljenjskega stanu. Ga Bog kli\u010de v zakonsko in dru\u017einsko \u017eivljenje? Ali pa na pot posve\u010denega \u017eivljenja? Obstaja še kakšna druga pot? Krovni dokument Pridite in poglejte vidi nov izziv prav v tem, da se Cerkev bolj posveti mladim v fazi iskanja in izbiranja prave poti. Pa si zato v tej katehezi te poti podrobneje poglejmo.<\/span><\/p>\n

\t <\/p>\n

\tBO\u017dJA BESEDA: Jn 1, 35-42<\/strong><\/span><\/p>\n

\tNaslednji dan je Janez spet stal tam in še dva izmed njegovih u\u010dencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Bo\u017eje Jagnje!« U\u010denca sta slišala, kar je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iš\u010deta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar v prevodu pomeni u\u010ditelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« (kar v prevodu pomeni Maziljenec). Privedel ga je k Jezusu. Jezus je uprl pogled vanj in rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (kar se prevaja Peter).<\/span><\/p>\n

\t <\/p>\n

\tPOKLICANOST V \u017dIVLJENJE<\/strong><\/span><\/p>\n

\tSlovenski pastoralni na\u010drt nam kot drugi pastoralni izziv postavlja: Poklicanost in poslanstvo. Vabi nas, da bi prenovili vzgojo za temeljno in osebno poklicanost vsakega, ki je krš\u010den in birman, ter spodbujali odgovornost za uresni\u010devanje Bo\u017ejega kraljestva.<\/span><\/p>\n

\tKo se mlad \u010dlovek odlo\u010da za poklic, navadno gleda predvsem naprej: kje bo dobil slu\u017ebo, kateri študij bo zmogel; sprašuje se o tem ali naj si ustvari dru\u017einsko \u017eivljenje ali je poklican za duhovništvo, redovništvo … Ko te\u010dejo leta, pa se marsikdo tudi boje\u010de vpraša: ali bom res ostal\/a sam\/a?<\/span><\/p>\n

\tApostol Peter je prišel k Jezusu in ta mu je nakazal njegovo poslanstvo: Imenoval se boš Kefa … Ni mu rekel: »Hej, Peter, zame boš dal \u017eivljenje; v Rimu te bodo kri\u017eali.« \u010ce bi to storil, bi se Peter gotovo takoj obrnil in odšel. Jezus ga je preprosto povabil, naj hodi za njim in bo postal ribi\u010d ljudi. To pa je bilo Petru, ribi\u010du, \u017ee bolj doma\u010de. V treh letih je ob Jezusu po\u010dasi odkrival svoje poslanstvo. Šele s prihodom Svetega Duha ga je bolje doumel in prejel mo\u010d, da je navsezadnje šel oznanjat vse do Rima in kon\u010dno za Jezusa tudi dal svoje \u017eivljenje. V treh letih, ko je bil ob Jezusu, je izkušal, kako ga ima Jezus rad, kako ga spoštuje, ceni, puš\u010da svobodnega … Tudi sam ga je imel rad in je bil zanj pripravljen storiti vse, a vendar se je moral soo\u010diti tudi s svojo šibkostjo in nemo\u010djo za dobro, za Jezusa. Zatajil je Jezusa in v solzah kesanja dopustil, da ga Jezus ljubi in sprejme tudi takšnega. Bil je pripravljen spet vstati in dopustiti Jezusu, da ga privede nazaj v odnos: »Peter, ali me ljubiš bolj kot tile?« Tedaj mu Jezus zaupa poslanstvo: »… Pasi moja jagnjeta …«<\/span><\/p>\n

\tMorda bi kdo od nas rad, da bi k njemu prišel Jezus in mu rekel: »«Hej, pojdi na medicino; postani kirurg. Poro\u010di se z Andrejo …« Vendar se to ne zgodi. Bog nam govori druga\u010de. \u010ce prisluhnemo svojemu srcu, pogledamo, kakšne talente imamo, kaj nas veseli … koga sre\u010damo in kaj ob njem do\u017eivljamo … po\u010dasi odkrivamo, kakšno poslanstvo je Bog polo\u017eil v nas in po kateri poti naj gremo.<\/span><\/p>\n

\tPotrebno je, da \u010dlovek veruje in izkuša, da ga ima Bog rad – prav takega kot je; da je ga je ustvaril z ljubeznijo, vanj polo\u017eil ljubezen in seme tolikih sposobnostih; daje mu \u010das, prostor, sre\u010danja z ljudmi … da bi z njegovo pomo\u010djo mogel uresni\u010diti poslanstvo, ki si ga je zanj zamislil. Pri krstu mu je podaril svojo Bo\u017ejo naravo, njegovo ime »napisal na obe dlani svojih rok in ga poklical po imenu: Moj\/a si!« Dal mu je mnoge brate in sestre, da bi si med seboj pomagali izpolnjevati poslanstvo.<\/span><\/p>\n

\tBog je torej v \u010dloveka polo\u017eil seme poslanstva in vse potrebno, da ga uresni\u010di; ne puš\u010da ga samega, a vendar tudi ne dela namesto njega. \u010cudoviti dar svobode, ki mu ga je Bog prav tako podaril, \u010dloveku daje mo\u017enost izbire, da prepoznava klic in mu sledi, da razvija darove in sposobnosti, ali pa tudi ne. Vabi ga, da \u017eivi v povezanosti z njim. Ra\u010duna z njegovimi šibkostmi in stranpotmi, tudi z njegovimi grehi … in ga vedno \u010daka, da ga umije, privede nazaj v odnos. Samo tako lahko dan za dnem uresni\u010duje svoje poslanstvo in v sebi do\u017eivlja pristno sre\u010do, sicer se njegovo \u017eivljenje vrti v prazno, \u010detudi je morda na zunaj še tako uspešno. <\/span><\/p>\n

\t <\/p>\n

\tZAKONSKO ALI POSVE\u010cENO \u017dIVLJENJE?<\/strong><\/span><\/p>\n

\tKadar razmišljamo, katero pot naj v \u017eivljenju izberemo, imamo obi\u010dajno pred o\u010dmi tri mo\u017ene poti: posve\u010deno \u017eivljenje (duhovnik, redovnik, redovnica, misijonar, misijonarka), zakonski stan in samskost. Vsi smo prvotno poklicani v zakonsko \u017eivljenje. Bog je ustvaril \u017eensko in moškega tako, da se skupaj najlepše dopolnjujeta. »Ali niste brali, da ju je Stvarnik od za\u010detka ustvaril kot mo\u017ea in \u017eeno, in rekel: Zaradi tega bo mo\u017e zapustil o\u010deta in mater in se bo pridru\u017eil svoji \u017eeni in bosta oba eno meso« (Mt 19,4-5). Poklicana sta, da ponazarjata Bo\u017ejo ljubezen, si jo delita in v tej ljubezni tudi rodita in vzgajata otroke. Zakonci so v svetu znamenje, da je Bog ljubezen.<\/span><\/p>\n

\tVendar se ne poro\u010dijo vsi ljudje. Nekateri se zakonu odpovedo zaradi nebeškega kraljestva. Ti \u017eivijo posve\u010deno \u017eivljenje. Njihovo poslanstvo je v tem, da darujejo svoje \u017eivljenje Bogu in ljudem. Ljudem posredujejo Boga, zanje molijo in darujejo \u017ertve ter delijo zakramente (duhovniki, škofje). Prav zato, ker niso poro\u010deni, lahko vse svoje mo\u010di dajo na razpolago Bogu in ljudem. Za Indijance v Severni Ameriki velja, da so raje sprejeli katoliške misijonarje kot protestantske. Razlog je bil v tem, da se katoliški misijonar ni poro\u010dil. Kot so Indijanci sami povedali, je bilo pri protestantskem misijonarju potrebno poskrbeti ne le za misijonarja, pa\u010d pa tudi za njegovo \u017eeno in vedno ve\u010d otrok. Poleg tega so opazili, da protestantski misijonar ne more svojega \u010dasa v tolikšni meri posvetiti njim, saj je imel svoje skrbi tudi z dru\u017eino in pre\u017eivljanjem le-te. Tudi z dru\u017eino je moral pre\u017eiveti svoj \u010das. Katoliški misijonar pa se jim je res lahko posvetil in tudi ve\u010d napravil, saj ni imel skrbi zaradi dru\u017eine.<\/span><\/p>\n

\tKAJ PA SAMSKOST?<\/strong><\/span><\/p>\n

\tMladi ljudje se soo\u010dijo s stanjem samskosti (preden najdejo pravega sopotnika; ko se z nekom razidejo). Samskost v mladostništvu je \u010das izgradnje sebe, poglobitve odnosa do Boga, priprave sebe na bodo\u010dega sopotnika ali na posve\u010deno \u017eivljenje. Nikoli ne vemo, koliko \u010dasa bo Gospod lo\u010deno vzgajal fanta in dekle, preden ju bo pripravljena pripeljal na skupno pot …<\/span><\/p>\n

\tVendar se nekateri ne poro\u010dijo niti se ne odlo\u010dijo za posve\u010deno \u017eivljenje. Jezus samske razdeli v tri kategorije:<\/span><\/p>\n

\t– Eni so samski, saj se zaradi telesnih ali duševnih ovir, s katerimi se rodijo,  ne morejo poro\u010diti.
\t– Drugi so samski, ker so jih ljudje takšne naredili; to so razne hude telesne ali duševne prizadetosti in globoke rane ali slu\u017ebe, za katere je (bilo) v dolo\u010deni dru\u017ebi mišljeno, da jih naj opravljajo samski;<\/span><\/p>\n

\t– Tretji so samski zaradi nebeškega kraljestva; ti se odlo\u010dijo, da bodo neporo\u010deni iz verskih ali misti\u010dnih razlogov. Mednje se šteje Jezus sam; mednje sodijo redovniki, redovnice, rimokatoliški duhovniki.<\/span><\/p>\n

\t\u010ce je nekdo v zrelih letih še sam in se ni odlo\u010dil niti za posve\u010deno \u017eivljenje, je potrebno, da se vpraša, zakaj je sam? Ker je preve\u010d plah? Ker je \u010dustveno zavrt? Ker se boji odgovornega odnosa? Ker je zaradi študija, dela ali drugih razmer zamudil prilo\u017enosti? Ko si odgovori na to, svojo samskost sprejme ali pa tudi ne. \u010ce je ne sprejme, naredi na\u010drt, kako do \u017eivljenjskega sopotnika oz. sopotnice. \u010ce jo sprejme,  jo osmisli in si ustvari ustrezen \u017eivljenjski slog, ki mu bo pomagal, da bo \u017eivel dobro in polno.<\/span><\/p>\n

\tNjegova sre\u010da v samskem stanu bo odvisna od tega, ali in kako se bo daroval bli\u017enjemu. Samskost je potrebno za\u017eiveti v odnosu do drugih ljudi in do širše dru\u017ebe. \u010ce je samski, naj bo zaradi nebeškega kraljestva – zaradi vsega tistega, zaradi \u010desar je \u010dlovek bolj \u010dlovek in bli\u017ee Bogu.<\/span><\/p>\n

\t <\/p>\n

\tPOT KRI\u017dA IN VSTAJENJA<\/strong><\/span><\/p>\n

\t\u017divljenje vsakega \u010dloveka je zaznamovano s kri\u017eem. Slej ko prej se \u010dlovek sre\u010da s te\u017eavami, \u010deprav se še tako trudi, da bi se jim izognil. \u010ce jim \u017eeli ube\u017eati, kasneje pritisnejo nanj še z ve\u010djo te\u017eo. Ker smo ljudje, vzamemo v zakup tudi logiko kri\u017ea. Sam Jezus se je sre\u010deval s te\u017eavami in sprejel kri\u017e. A tu ni bil konec, ampak ga je premagal in vstal. Pot je v tem, da se soo\u010dimo s te\u017eavami – s  kri\u017eem. V njem nismo sami, ampak skupaj z Jezusom; on ga nosi z nami in on nam da' preiti v vstajenje – v sre\u010do, ki sledi trenutkom bole\u010dine.<\/span><\/p>\n

\tPri tematiki \u017eivljenjske poklicanosti in poslanstva morda pomislimo: »\u010ce izberem pravi poklic, bom sre\u010den, sicer ne.« Res je, \u010de sledim po-klicu, to napolnjuje moje \u017eivljenje, ga osmišlja – preprosto: sem sre\u010den. Navsezadnje nas je Bog ustvaril prav za sre\u010do; da se po\u010dutim 'doma' – kjer lahko na dobroto odgovorim z dobroto in se z vsem bitjem odprem dobremu. A to ne pride kar samo po sebi in ne šele, ko se poro\u010dim ali vstopim v bogoslovje ali samostan ali ko se odlo\u010dim za samskost, ampak \u017ee prej: ko skušam v polnosti \u017eiveti sedanji trenutek – takrat ko je lepo in takrat, ko je te\u017eko in se moram soo\u010diti s kri\u017eem – z 'umiranjem' sebi. V kateremkoli \u017eivljenjskem stanu: pa naj sem mo\u017e, \u017eena, duhovnik, redovnik, redovnica … ali samski, se je pogosto potrebno odre\u010di svoji volji, svojim predstavam, \u017eeljam, trenutnemu ugodju, za dobro sozakonca, \u017eupljanov, sobratov, sosester, ljudi, h katerim sem poslan … To je pot umiranja iz ljubezni, ki pa deluje po logiki semena: umre, da bi dalo \u017eivljenje. Da bi lahko okusil radost \u017eivljenja, se moram nau\u010diti izro\u010dati svojo voljo.<\/span><\/p>\n

\t <\/p>\n

\tKAKO SPOZNAVATI SVOJE POSLANSTVO?<\/strong><\/span><\/p>\n

\tNajti svoje mesto v svetu – oz. odkriti svoje poslanstvo je temeljna naloga vsakega \u010dloveka. Ni lahka. Ni dovolj vzeti v roke seznam srednjih šol ali fakultet ali prostih delovnih mest in se odlo\u010diti za nekaj.<\/span><\/p>\n