{"id":19,"date":"2010-10-29T18:05:10","date_gmt":"2010-10-29T16:05:10","guid":{"rendered":"http:\/\/unipas.si\/wp\/2010\/10\/29\/nikodemovi-veceri-2010\/"},"modified":"2018-08-31T18:18:39","modified_gmt":"2018-08-31T16:18:39","slug":"nikodemovi-veceri-2010","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/nikodemovi-veceri-2010\/","title":{"rendered":"Nikodemovi ve\u010deri 2010"},"content":{"rendered":"

\"thumbnail\"<\/a> SOLIDARNOST \u2013 UPANJE ZA PRIHODNOST<\/strong><\/p>\n

Teolo\u0161ka fakulteta, 15.-25.11., ob 19.30<\/strong><\/p>\n

Nikodemovi ve\u010deri 2010 nosijo naslov: Solidarnost \u2013 upanje za prihodnost. Skupina, ki pripravlja celoten program, \u017eeli slediti splo\u0161nim smernicam in poudarkom leto\u0161njega pastoralnega leta: solidarnost, dobrodelnost in prostovoljstvo. Tako je bil tudi izbor predavateljev in vsebin narejen pod tem kriterijem.<\/p>\n

<\/p>\n

\u017delimo poudariti, da solidarnost in dobrodelnost ne smeta biti omejena zgolj na materialne danosti, finance ali kaj podobnega. \u017dal nam to velikokrat slu\u017ei kot opravi\u010dilo za slabo vest (nekaj v stilu: \u00bbSaj sem dal 10\u20ac v pu\u0161\u010dico pri nedeljski sveti ma\u0161i!\u00ab), vendar je dobrodelnost in solidarnost veliko ve\u010d in se tudi lahko ka\u017ee v veliko \u0161ir\u0161em oziru. Kje in na kak\u0161en na\u010din smo lahko dobrodelni in solidarni, kaj to pomeni za nas in za celotno dru\u017ebo, kak\u0161na sploh je dana\u0161nja dru\u017eba\u2026 teh in podobnih vpra\u0161anje se bomo lotili v leto\u0161njem programu. Podrobnej\u0161i pregled tem pa vam podajamo v nadaljevanju.<\/p>\n

\n

\u00a0<\/p>\n

Ponedeljek, 15.11.2010<\/strong>
Gost: nad\u0161kof msgr. dr. Anton Stres
Naslov: Biti se pravi biti z drugimi<\/p>\n

Medtem ko izraza dobrodelnost in dejavna ljubezen ka\u017eeta bolj na kr\u0161\u010dansko zapoved ljubezni do bli\u017enjega, ka\u017ee izraz solidarnost, ki so ga ustvarili v 19. stoletju, tudi na dolo\u010den pogled na \u010dloveka \u2013 \u010dloveka kot dru\u017ebeno bitje, ki je z drugimi bistveno povezan. Ta povezanost z drugimi ima v kr\u0161\u010danski veri svoj temelj v zavesti, da smo vsi ljudje otroci istega O\u010deta in zato med seboj bratje in sestre. Vendar je resnica o \u010dlovekovi bistveni povezanosti z drugimi in odgovornosti zanje tudi razumsko utemeljena in o teh temeljih govori to predavanje.<\/p>\n

\"nadskof-stres\"Msgr. dr. Anton Stres je doktoriral iz teologije leta 1974 v Ljubljani in iz filozofije leta 1984 v Parizu. Do svoje posvetitve v \u0161kofa leta 2000 je na ljubljanski Teolo\u0161ki fakulteti opravljal delo profesorja in predstojnika Katedre za filozofijo. Bil je tudi provincialni predstojnik province Misijonske dru\u017ebe lazaristov ter dolga leta predsednik Komisije Pravi\u010dnost in mir.<\/em>
\u0160kofovsko slu\u017ebo je opravljal v Mariboru in Celju, vse dokler ni bil letos imenovan za nad\u0161kofa v Ljubljani. <\/em>
V svoji akademski karieri je napisal 18 knjig in bro\u0161ur ter ve\u010d kot 300 strokovnih in poljudnih \u010dlankov.<\/em><\/p>\n

\n

\u00a0<\/p>\n

Torek, 16.11.2010<\/strong>
Gost: mag. Helena Zevnik Rozman
Naslov: Nedeljski dar ni dovolj za dobrodelnost<\/p>\n

Ljudje radi naredimo kaj dobrega. Ob tem se po\u010dutimo zadovoljne, vesele, celo vzhi\u010dene. Dobro delo nam daje notranjo mo\u010d in energijo. Pa vendar so vzgibi za ta na\u0161a dejanja zelo razli\u010dni. Pogosto menimo, da smo naredili dobro delo drugemu \u010dloveku, medtem ko le-ta te na\u0161e pomo\u010di ne sprejema tako. Lahko mu je ta pomo\u010d vsiljiva, ga rani v njegovem dostojanstvu. Kdaj sem resni\u010dno dobrodelen? Na kaj moram biti pozoren ob svojih dobrih delih? Ali je nedeljski dar pri ma\u0161i, SMS ali podaritev odve\u010dnih oblek dovolj za dobrodelnost?<\/p>\n

\"helena\"Mag. Helena Zevnik Rozman je zaposlena na Slovenski Karitas, kjer je odgovorna za programe letovanja otrok iz socialno ogro\u017eenih dru\u017ein, izobra\u017eevanja in razvoja prostovoljstva. Je urednica glasila \u017darek dobrote, ki je namenjen vsem sodelavcem Karitas in ljudem dobre volje. Poleg tega ima izku\u0161njo prostovoljstva v \u017eupnijski Karitas in oblikovanja programov za mlade v \u017eupniji.  <\/em><\/p>\n

<\/p>\n

\n

\u00a0<\/p>\n

Sreda, 17.11.2010<\/strong>
Gost: dr. Drago K. Ocvirk CM
Naslov: Misijonstvo: so\u010dutna in solidarna ljubezen brez meja<\/p>\n

Na podlagi izku\u0161enj dela na Salomonovih otokih, ki so med 40 najbolj nerazvitimi in neu\u010dinkovitimi dr\u017eavami na svetu, bo predavatelj predstavil razvojno in solidarnostno delo tamkaj\u0161nje Cerkve. Podobno kakor na Salomonih je tudi drugod, kjer delujejo slovenske misijonarke\/i, \u0161e kako dobrodo\u0161la prostovoljska pomo\u010d. V drugem delu bo govor o tem, kako Cerkev v Sloveniji organizira razvojno in solidarnostno pomo\u010d in prostovoljstvo ter kak\u0161en je odziv na te potrebe tako med katoli\u010dani posami\u010dno kot tudi skupinsko in institucionalno (\u017eupnije, zdru\u017eenja ipd.). Na koncu bo \u0161e nekaj besed o duhu, v katerem se morajo te dejavnosti izvajati, da je v celoti spo\u0161tovano dostojanstvo ljudi in se kar v najve\u010dji meri dosega njihov celosten razvoj.<\/p>\n

\"drago-ocvirk\"Drago K. Ocvirk, duhovnik lazarist, predava na ljubljanski Teolo\u0161ki fakulteti in na Salomonovih otokih. Vrsto let je vodil dobrodelne in razvojne ustanove Pape\u0161ke misijonske dru\u017ebe in Misijonsko sredi\u0161\u010de Slovenije. Ustanovil je in ureja revijo Misijonska obzorja, ki seznanja z razvojno in solidarnostno dejavnostjo na\u0161ih misijonark\/jev ter z njihovim prispevkom k dialogu med kulturami in verstvi. Zadnja leta predava na Salomonovih otokih in se tam posve\u010da razvojnim in solidarnostnim projektom, v katere vklju\u010duje tudi prostovljke\/ce.<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\n

\u00a0<\/p>\n

\u010cetrtek, 18.11.2010<\/strong>
Gosta: Matej Cepin in mag. Ale\u0161 \u010cerin
Naslov: Je razdajanje za bli\u017enjega lahko sku\u0161njava?<\/p>\n

Dandanes se v Sloveniji mnogi kulturni, izobra\u017eevalni, verski, prostovoljski in dru\u017eabni dogodki otepajo z majhnim odzivom s strani udele\u017eencev. Njihovi organizatorji, najpogosteje zagnani in predani prostovoljci, za to krivijo splo\u0161no pasivnost ljudi, obenem pa se spra\u0161ujejo, koliko energije se sploh \u0161e spla\u010da vlagati v razdajanje in prostovoljno delo za bli\u017enjega.
Kaj se lahko iz tak\u0161ne ‘inflacije’ dogodkov nau\u010dimo? Z njimi res odgovarjamo na potrebe ljudi ali pa jih je velik del predvsem samim sebi namen?
Ko se razdajamo za bli\u017enjega, imamo vsaj dve mo\u017enosti: delati za druge ali pa delati skupaj z drugimi. Pretirano delo za druge, ki teh ‘drugih’ ne vklju\u010duje ali jih niti ne povpra\u0161a po njihovih potrebah, je lahko velika sku\u0161njava.<\/p>\n

\"matej\"Matej Cepin vodi Socialno akademijo, katere poslanstvo je prispevati k dru\u017ebenemu vklju\u010devanju in aktivnemu dr\u017eavljanstvu mladih in odraslih. Po Sloveniji in \u0161ir\u0161e vodi izobra\u017eevanja za prostovoljce in zaposlene v nevladnih in mladinskih organizacijah, raziskovalno pa se ukvarja z mladinskim delom, odgovornim dr\u017eavljanstvom, civilno dru\u017ebo in medgeneracijskim sodelovanjem.<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"ales-cerin\"Ale\u0161 \u010cerin, mag. farmacije, mo\u017e, o\u010de, podjetnik, skavt, predavatelj in bloger se poslovno ukvarja z izobra\u017eevanjem in svetovanjem na podro\u010dju organizacije analitskih laboratorijev, sistemov vodenja kakovosti in vodenja. Za leto\u0161nji Socialni teden je pripravil izobra\u017eevanja s podro\u010dja vodenja dru\u017eine, preprostosti in bloganja kot na\u010dina dru\u017ebene participacije. <\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

    <\/p>\n

\n

 <\/strong><\/p>\n

Ponedeljek, 22.11.2010<\/strong>
Gost: dr. Ivan \u0160tuhec
Naslov: Vsi na isti barki: dru\u017eba konfliktov in solidarnosti<\/p>\n

V zadnjih letih vsa Evropa govori o starajo\u010di se dru\u017ebi in o konfliktu generacij. To dru\u017ebeno dejstvo \u017ee vpliva na gospodarske, politi\u010dne, socialne in kulturne razmere v dr\u017eavah starajo\u010dega se kontinenta. Vpra\u0161anje je, kako bomo ta novi dru\u017ebeni problem re\u0161evali. Ali je prav, \u010de se upokojenci utaborijo za svoje barikade in brezposelni ter mladi za svoje? Ali je prav, \u010de se politika loteva strukturnih reform, ki temeljijo na pre\u017eivelih predpostavkah? Kaj lahko v tej situaciji naredi kr\u0161\u010danska skupnost, \u017eupnije, Karitas? So domovi za ostarele edini mo\u017een odgovor? Sku\u0161ali bomo iskati odgovore in sugestije na ta in podobna vpra\u0161anja.<\/p>\n

\"ivan-stuhec\"Ivan-Janez \u0160tuhec je leta 1981 diplomiral na Teolo\u0161ki fakulteti. Od diplomskega \u0161tudija naprej je bilo podro\u010dje njegovega raziskovanja usmerjeno predvsem v dru\u017ebeno-eti\u010dna vpra\u0161anja. Doktoriral je leta 1988 na Gregoriani v Rimu. Od takrat naprej predava moralno teologijo na ljubljanski Teolo\u0161ki fakulteti. <\/em>
Dr. \u0160tuhec je aktiven tudi na vzgojno-izobra\u017eevalnem podro\u010dju. Med drugim je eden od soustanoviteljev mladinskega centra Sinaj, Akademskega katoli\u0161kega zdru\u017eenja AMOS, galerije Ars sacra ter Vzgojno izobra\u017eevalnega zavoda Antona Martina Slom\u0161ka, katerega direktor je.<\/em><\/p>\n

\n

 <\/strong><\/p>\n

Torek, 23.11.2010<\/strong>
Gostje: Petra Matos, Jo\u017eica Li\u010den, Ale\u0161 Primc \u2013 okrogla miza
Naslov: Dobrodelnost in dru\u017ebeno delovanje kot poklic(anost)<\/p>\n

Dobrodelnost in dru\u017ebeno delovanje zajema aktivnosti posameznic in posameznikov na razli\u010dnih podro\u010djih, pri \u010demer je njihovo delovanje usmerjeno v skupno dru\u017ebeno korist in ne zgolj v uresni\u010devanje osebnih interesov.
Iz vrednot izhajajo osebnostne kvalitete in na\u010dela, prav tako pa tudi gonilo, ki vpliva na na\u0161e delovanje in odlo\u010ditve. Vrednote so tako eden izmed najpomembnej\u0161ih sestavnih elementov delovanja \u010dloveka in predstavljajo na\u0161 individualni odgovor na vpra\u0161anje, kako je smiselno \u017eiveti. Kaj \u017eene in navdihuje Jo\u017eico Li\u010den, Petro Matos in Ale\u0161a Primca, da jim ni vseeno, kak\u0161en bo na\u0161 jutri? Od kje \u010drpajo mo\u010d in pogum za soo\u010denja z izzivi?<\/p>\n

\"jozica-licen\"Jo\u017eica Li\u010den je \u017eena, mati dveh otrok in babica treh vnukov. Po srednji ekonomski \u0161oli je bila 23 let zaposlena na ob\u010dini Ajdov\u0161\u010dina. Odkar je v pokoju, dejavno sodeluje pri Karitasu. Je namestnica ravnatelja \u0160kofijske Karitas Koper. Mnogi jo poznajo z ogla\u0161anja na Radiu Ognji\u0161\u010de, kjer poro\u010da o delu Karitas in komentira dogodke. Za svoja delovanje v Karitas je prejela \u0161tevilna priznanja.<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"ales-primc\"Ale\u0161 Primc je vodja Civilne iniciative za dru\u017eino in pravice otrok. S prostovoljnim delom na najrazli\u010dnej\u0161ih podro\u010djih se ukvarja \u017ee dolga leta. Leta 2001 je bil pobudnik referenduma o umetni oploditvi \u017eensk brez partnerja. Aktiven je bil tudi v strankarski politiki. V zadnjih treh letih je pripravil tri knjige in sicer o Dr. Janezu Evangelistu Kreku, Slovenski kme\u010dki zvezi in Ivanu Omanu. <\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"petra-matos\"Petra Matos je univerzitetna diplomirana geografinja. Je ena od ustanoviteljic in predsednica dru\u0161tva Ekologi brez meja, katerega glavno poslanstvo je pomagati Sloveniji pri prehodu na bolj trajnostno ravnanje z odpadki. Leta 2010 je vodila najve\u010djo okoljsko prostovoljsko akcijo v zgodovini Slovenije, O\u010distimo Slovenijo v enem dnevu!. Svoj \u0161tudij nadaljuje s specializacijo zakonske in dru\u017einske terapije.<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\n

 <\/strong><\/p>\n

Sreda, 24.11.2010<\/strong>
Gost: Bogdan \u017dor\u017e
Naslov: Recesija, vrednote in dru\u017eina<\/p>\n

Vzgoja za solidarnost se za\u010dne v dru\u017eini. Dru\u017eina \u017eivi in pre\u017eivi izklju\u010dno ob vrednotah solidarnosti.  Solidarnost je povezana s hvale\u017enostjo.
Dru\u017eino je mogo\u010de zgraditi tudi na nasilju, na oblastnem obvladovanju in na posedovanju, na IMETI. Tudi take vzorce dru\u017einskega \u017eivljenja sre\u010dujemo. Otroci, vzgojeni v taki dru\u017eini, nimajo \u010duta solidarnosti. Poznajo jo le otroci, vzgojeni v dru\u017einskem ozra\u010dju so\u017eitja, medsebojnega spo\u0161tovanja, v dru\u017einskem ozra\u010dju, v katerem predstavlja vrednoto kr\u0161\u010dansko na\u010delo, da z veseljem delim z drugimi, kar imam, in sem hvale\u017een za to, kar drugi delijo z menoj.  
Danes pa se takim dru\u017einskim vzorcem pridru\u017eujejo \u0161e vedno novi in novi \u2013 skupen jim je surovi individualizem, skupna so jim je la\u017ena zaverovanost v \u00bbpravice\u00ab posameznika do \u2026
Kako premagati ta krog v dana\u0161njem \u010dasu?<\/p>\n

\"bogdan-zorz\"<\/p>\n

Bogdan \u017dor\u017e, univ dipl. psiholog, psihoterapevt z evropsko diplomo iz psihoterapije, upokojen, pa \u0161e vedno aktiven. Specializiral se je predvsem na podro\u010dju dela z mladimi in dru\u017einami v stiskah. Avtor \u0161tevilnih \u010dlankov in ve\u010d knjig s podro\u010dja vzgoje in psihoterapije otroka in mladostnika, redno pi\u0161e v reviji Ognji\u0161\u010de in je \u017ee ve\u010d let redni gost na Radiu Ognji\u0161\u010de. Je soustanovitelj Slovenskega in\u0161tituta za ge\u0161talt terapijo in predavatelj na Ljubljanskem oddelku Univerze za psihoterapijo Sigmund Freud iz Dunaja.<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\n

\u00a0<\/p>\n

\u010cetrtek, 25.11.2010<\/strong>
Gostje: dr. Maksimiljan Matja\u017e, dr. Sne\u017ena Terezija Ve\u010dko in dr. Ale\u0161 Maver – okrogla miza
Naslov: Rev\u0161\u010dina v lu\u010di Svetega pisma in zgodnjega kr\u0161\u010danstva<\/p>\n

Na okrogli mizi bodo gostje predstavili odnos do rev\u0161\u010dine v Svetem pismu in zgodnjem kr\u0161\u010danstvu. Odnos do revnih bo v Svetem pismu Stare zaveze predstavila dr. Ve\u010dko skozi kratek pregled izraelskega dru\u017ebenega in gospodarskega \u017eivljenja. Nadaljeval bo dr. Matja\u017e, ki bo pod\u010drtal dejstvo, da k bistvu evangeljske duhovnosti spada tudi dru\u017ebena in socialna anga\u017eiranost kot osnovna dr\u017ea Jezusovega u\u010denca. Dr. Maver bo na koncu predstavil odnos do reve\u017eev v obdobju med za\u010detkom 2. st. in koncem preganjanj v za\u010detku 4. st. Dotaknil se bo vpra\u0161anj razmerij med bogatimi in revnimi v zgodnji Cerkvi, primerjal odnos do revnih v kr\u0161\u010danskih skupnostih in v ve\u010dinski poganski okolici ter na razmi\u0161ljal o tem, kako je odnos Cerkve do revnih vplival na nekristjane.<\/p>\n

\"maksimiljan_matjaz\"Dr. Maksimilijan Matja\u017e je leta 1998 pa doktoriral iz \u0161tudija Svetega pisma na Pape\u0161ki univerzi Gregoriana. Istega leta je nastopil slu\u017ebo asistenta na Teolo\u0161ki fakulteti v Ljubljani, kjer \u0161e danes kot docent predava eksegezo Nove zaveze in bibli\u010dno teologijo. Ukvarja se s preu\u010devanjem novozaveznih in apokrifnih tekstov, z vpra\u0161anji prevajanja in interpretacije ter z bibli\u010dno pastoralo.<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"terezija_snezna_vecko\"Dr. Terezija Sne\u017ena Ve\u010dko se je med doktorskim \u0161tudijem Svetega pisma izpopolnjevala v Rimu in v Jeruzalemu. Doktorirala je 1986 na Teolo\u0161ki fakulteti v Ljubljani. Od leta 1991 tam tudi predava. V svojem znanstveno raziskovalnem delu se posve\u010da svetopisemskim spokornim molitvam iz obdobja drugega templja, s posebnim poudarkom na pojmovanju krivde, kazni in odpu\u0161\u010danja.<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\"ales-maver\"Dr. Ale\u0161 Maver je diplomiral iz latin\u0161\u010dine in teologije. Doktoriral je iz anti\u010dne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je lektor za latin\u0161\u010dino na Filozofski fakulteti v Mariboru in prevajalec iz latin\u0161\u010dine. Je \u010dlan uredni\u0161kega odbora Nove revije in Tretjega dne, kot publicist in politi\u010dni analitik je doslej pisal za Novo revijo, Tretji dan, Finance in spletni portal Casnik.si.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

SOLIDARNOST \u2013 UPANJE ZA PRIHODNOST Teolo\u0161ka fakulteta, 15.-25.11., ob 19.30 Nikodemovi ve\u010deri 2010 nosijo naslov: Solidarnost \u2013 upanje za prihodnost. Skupina, ki pripravlja celoten program, \u017eeli slediti splo\u0161nim smernicam in… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[8],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19"}],"collection":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=19"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/19\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=19"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=19"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=19"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}