{"id":1761,"date":"2013-03-27T18:02:24","date_gmt":"2013-03-27T17:02:24","guid":{"rendered":"http:\/\/unipas.si\/wp\/2013\/03\/27\/zgodovina-cerkve-in-cerkev-na-slovenskem-v-svojih-prednostih-in-slabostih\/"},"modified":"2013-03-27T18:02:24","modified_gmt":"2013-03-27T17:02:24","slug":"zgodovina-cerkve-in-cerkev-na-slovenskem-v-svojih-prednostih-in-slabostih","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/zgodovina-cerkve-in-cerkev-na-slovenskem-v-svojih-prednostih-in-slabostih\/","title":{"rendered":"Cerkev na slovenskem v svojih prednostih in slabostih"},"content":{"rendered":"

\t\"\"Kratek povzetek kateheze<\/strong><\/p>\n

\tKateheza podaja pogled na zgodovino Cerkve – kaj se lahko nau\u010dim iz dogodkov cerkvene zgodovine in kako jo vidim kot njen ud. Poznavanje poglavitnih dogodkov in resnic, ki jih moremo prek njih spoznati, nas uvede v razmišljanje o prednostih in slabostih Cerkve na Slovenskem.<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/p>\n

\tPredlagan odlomek iz Svetega pisma<\/em>:<\/strong> Mt 16, 18–19: »Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom klju\u010de nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹«<\/p>\n

\t <\/p>\n

\tUvod<\/strong><\/p>\n

\tCerkev je bila ustanovljena na veliki petek z Jezusovo daritvijo na kri\u017eu. Nekoliko prej je Jezus poskrbel za svojega namestnika na zemlji. Takrat mu je tudi rekel: »Peklenska vrata je ne bodo premagala«. S temi besedami je Cerkvi zagotovil svetost in trajnost. Danes, nekaj manj kot 2000 let pozneje, se verniki še vedno zbiramo ob evharisti\u010dni mizi. Cerkev je kljub številnim preizkušnjam še vedno »\u017eiva«. Tega si ne moremo razlo\u017eiti s \u010dloveškim razumom. Le upoštevanje resnice, da Cerkev vodi Sveti Duh, nam lahko pojasni to neverjetno dejstvo, da je Cerkev še vedno med nami.<\/p>\n

\t <\/p>\n

\t\u010cesa se lahko nau\u010dimo iz zgodovine Cerkve?<\/strong><\/p>\n

\tNa katere dogodke \u010dlovek najprej pomisli ob besedni zvezi: zgodovina Cerkve? Naštejmo nekatere: kri\u017earske vojne, odpustki, reformacija, vzhodni razkol, preganjanja, svoboda krš\u010danstvu pod cesarjem Konstantinom. Pogosto najprej pomislimo na temne trenutke. Z namenskim iskanjem svetlih trenutkov iz zgodovine Cerkve pa se spomnimo na za\u010detek redovništva, \u010das irskih misijonarjev v Sloveniji, delo Cirila in Metoda ter delo mnogih drugih svetnikov (Fran\u010dišek Asiški, Benedikt, Mati Terezija ipd.).<\/p>\n

\t\u017de kristjani sami imamo pogosto najprej temne asociacije, ko razmišljamo o zgodovini krš\u010danstva (predlagam pa, da tudi sami naredite preizkus in tako preverite, v kolikšni meri ta trditev velja). Tako se ne moremo \u010duditi številnim predsodkom in negativnemu pogledu, ki ga imajo do Cerkve neverujo\u010di.<\/p>\n

\tNa kratko se sprehodimo skozi glavne to\u010dke zgodovine: Apostolska dela nam opisujejo \u017eivljenje prve krš\u010danske skupnosti in za\u010detke širjenja krš\u010danstva. Kmalu so se pri\u010dela preganjanja in sicer v ve\u010d obdobjih. Pod cesarjem Konstantinom je krš\u010danstvo dobilo svobodo in postalo enakopravno drugim veram (Milanski edikt: leta 313). Še v istem stoletju je postala to edina prava vera. Rimska dr\u017eava je nato razpadlo (leta 476 propad zahodnega dela imperija). Sledilo je obdobje srednjega veka. Na Zahodu se je vzpostavilo Karolinško cesarstvo, po njegovem propadu pa Rimsko nemško cesarstvo. Cerkev je v teh \u010dasih prišla pod svetno oblast (cesar si vzame pravico, da imenuje škofe). Temu se je pape\u017e Gregor VII. odlo\u010dno uprl in v investiturnem boju dosegel svobodo: cerkvene slu\u017ebe naj odslej podeljuje Cerkev. V visokem srednjem veku je prišlo do obrata. Svetna oblast je postala podrejena duhovni. To obdobje so zaznamovale tudi kri\u017earske vojne in vzhodni razkol. Poleg tega imamo iz tega \u010dasa prve jaslice, krš\u010devati se za\u010dne majhne otroke, ustanavljajo se univerze itd. V poznem srednjem veku je ugled in mo\u010d papeštva mo\u010dno upadla (pape\u017ei v Avignonu, ve\u010d pape\u017eev, slabi moralni zgledi). Novi vek privede do zahodnega razkola (leta 1517) in protireformacije, ki mu sledi Tridentinska obnova Cerkve (Tridentinski koncil: 1545–1563). V mlajši zgodovini je Cerkev pod oblastjo Habsbur\u017eanov zaznamoval janzenizem in pozneje jo\u017eefizem (Jo\u017eef II. razpusti nekatere redove – jezuite, ukine nekatere Bo\u017eje poti, dolo\u010di velikost \u017eupnij: \u017eupljani smejo biti oddaljeni najve\u010d uro hoda od cerkve). Pomembna prelomnica je tudi II. Vatikanski koncil (1962–1965), ki ga je sklical Janez XXIII., dokon\u010dal pa Pavel VI.<\/p>\n

\tPestra zgodovina je polna vzponov in propadov. Dr\u017eave so se razvijale in propadale, prav tako dru\u017ebeni in miselni\/filozofski sistemi (fevdalizem, racionalizem, komunizem). A Cerkev je ostala, \u010deprav je njena mo\u010d v novem veku z znanstvenimi odkritji in pojavom sekularizacije za\u010dela upadati ter ji je bilo napovedanih le še nekaj let \u017eivljenja. Cerkev kot znamenje Bo\u017eje-prisotnosti-med-nami ostaja kljub vsem te\u017ekim trenutkom in številnim napakam, ki so jih storili (in jih še delamo) njeni udje.<\/p>\n

\t <\/p>\n

\tCerkev na Slovenskem<\/strong><\/p>\n

\tCerkev na Slovenskem ima svojo zgodovino. Od prihoda krš\u010danstva na naše ozemlje (sem so ga prinesli v osmem stoletju, pokristjanjevanje pa je potekalo po vzoru irskih menihov), do slavnih bratov Cirila in Metoda, reformacije in protireformacije, preganjanja Cerkve med drugo svetovno vojno in po njej, njenega politi\u010dnega opredeljevanja, nacionalizacije in denacionalizacije, razvoja številnih gibanj, upadanja števila vernikov, razglasitve prvih bla\u017eenih Slovencev …<\/p>\n

\tDanes lahko v Cerkvi na Slovenskem opa\u017eamo dolo\u010dene prednosti in kot vedno ter povsod tudi nekatere slabosti.<\/p>\n

\t <\/p>\n

\tPrednosti<\/strong><\/p>\n

\tV krovnem dokumentu Pridite in Poglejte<\/em> so škofje prednosti, ki jih prepoznavajo, strnili v pet to\u010dk: zmernost v teologiji in pastorali, navezanost na katoliško tradicijo, zavzetost in marljivost pastoralnih delavcev, solidarnost in vzgoja ter iskrena vera. Pa si jih poglejmo nekoliko bolj podrobno.<\/p>\n

\t1. Zmernost v teologiji in pastorali (26)<\/p>\n

\tPrednost se nanaša na pokoncilsko dogajanje. Marsikje je namre\u010d po koncilu nastala »zmeda«. V veliki vnemi, da bi \u010dim prej izvršili predlagane reforme, so ponekod vse, kar je bilo starega za\u010deli zani\u010devati. »V slovenskem prostoru se je ustalila zmerna teološka in pastoralna smer, ki sprejema izziv novega, ne da bi zato povsem prekinila s starim.« Za la\u017eje razumevanje naj omenim le nekaj najbolj opaznih pokoncilskih sprememb: bogoslu\u017eni jezik postane slovenš\u010dina, duhovnik se obrne proti ljudstvu, laiki prevzemajo ve\u010d sodelovanja, ustanovijo se \u017eupnijski pastoralni sveti.<\/p>\n

\t2. Navezanost na katoliško tradicijo (27)<\/p>\n

\tSlovenskemu \u010dloveku je katoliška tradicija blizu. Mnogi ob bo\u017ei\u010du postavljajo jaslice in krasijo drevesca, blizu so jim tudi razni blagoslovi kot na primer blagoslov otrok ali blagoslov jedil pred veliko no\u010djo. Nekateri stari verski obi\u010daji so rešeni pozabe (koledovanje ob prazniku svetih treh kraljev, miklav\u017eevanje). Tudi verska znamenja in cerkve so negovane. Zakaj je navezanost na tradicijo prepoznana kot prednost? Kot razlagajo škofje, je to odsko\u010dna deska za novo evangelizacijo ter za poglobitev vsebine.<\/p>\n

\t3. Zavzetost in delavnost pastoralnih delavcev (28)<\/p>\n

\tMnogi duhovniki, druge posve\u010dene osebe in laiki delajo zelo po\u017ertvovalno v dobrobit krš\u010danskega ob\u010destva. Svoje mo\u010di, \u010das in talente nesebi\u010dno darujejo za razli\u010dne pastoralne dejavnosti. Prostovoljno delo je mnogim samoumevno, to pa ceni tudi širša okolica. »Po\u017ertvovalnost in predanost duhovnikov, redovnikov in laikov govori o tem, da gore\u010dnost za Bo\u017eje kraljestvo med pastoralnimi delavci \u017eivi in ne pojenja.« Škofje z veseljem opa\u017eajo, da »se podobne dr\u017ee ka\u017eejo tudi pri mladih voditeljih skupin in animatorjih.«<\/p>\n

\t4. Solidarnost in vzgoja (29)<\/p>\n

\tCerkvene dobrodelne ustanove veliko naredijo za uboge, kljub majhni medijski podpori. Veliko imamo prostovoljcev in dobrotnikov. »Sporo\u010dilo dobrote, ki je odli\u010dno Kristusovo sporo\u010dilo, zato ni preslišano.« Tudi dru\u017eba ceni dobrodelno delovanje Cerkve.<\/p>\n

\tNa podro\u010dju vzgoje lahko opa\u017eamo, da je krš\u010danska vzgoja cenjena. Starši radi vpisujejo otroke v katoliške vrtce in osnovne šole, mladi študentje svojo pedagoško prakso radi opravljajo prav v katoliških srednjih šolah (kjer so srednješolci bolj spoštljivi). Ve\u010dina otrok obiskuje verouk, mnogi otroci in mladi se udele\u017eujejo ter soustvarjajo razli\u010dne programe (skavti, oratorij), tudi Festival Sti\u010dna mladih ima pomembno mesto in je v srednjeevropskem prostoru brez primere.<\/p>\n

\t5. Iskrena vera (30)<\/p>\n

\tPogosto spregledana, a obenem najpomembnejša sila, ki povezuje celotno Cerkev je iskrena vsakdanja molitev mnogih mo\u017e in \u017eena, njihovo trdno zaupanje v Boga ter zvesta ljubezen. V našem narodu so mnoga srca zvesto predana Kristusu in njegovi materi Mariji. Prav pobo\u017enosti njej v \u010dast so na naših tleh zelo pogoste. Njena dr\u017ea pogumne vere (angelovo oznanjenje) in pri\u010devanja v javnosti (pod kri\u017eem) je lepa izto\u010dnica za pastoralno prenovo v prihodnjih letih.<\/p>\n

\t <\/p>\n

\tŠibkosti Cerkve na Slovenskem <\/strong>so naslednje:<\/p>\n

\t1. Ranjena ob\u010destva (35)<\/p>\n

\tTo se ka\u017ee na mnogih podro\u010djih: znotraj cerkvenih struktur, kjer ne prihaja do iskrenega dialoga; v nesodelovanju in brezbri\u017enosti škofov\/duhovnikov za skupne projekte, pogosta je praksa, kjer vsak poskrbi le za svoje podro\u010dje; v premajhni solidarnosti med premo\u017enejšimi in revnimi \u017eupnijami; v zanemarjanju karizem in poslanstva laikov ter redovnikov; v \u010dloveški slabosti gospodovalnosti, ki prizadene medsebojne odnose in ne omogo\u010da rasti ob\u010destva.<\/p>\n

\t2. Nezvestoba obljubam (36)<\/p>\n

\tDanašnja dru\u017eba zvestobe ne prepoznava ve\u010d kot vrednote. To se \u017eal odra\u017ea tudi v \u017eivljenju Cerkve kot nezvestoba obljubam (duhovniškim, redovniškim, zakonskim). Nezvestoba vpliva na manjšo verodostojnost oznanjevanja, pa tudi mladi imajo slabe zglede, zaradi katerih se te\u017eje odlo\u010dajo za duhovniški poklic.<\/p>\n

\t3. Pomanjkanje poguma in lastne identitete (37)<\/p>\n

\tSlovenski katoli\u010dan je zaradi zapostavljanja, drugorazrednosti in sovra\u017enega govora velikokrat prestrašen, negotov v sebi in vase zaprt vernik. Njegovo poznavanje katoliške vere je šibko, zato je njegovo pri\u010devanje omejeno na tih \u017eivljenjski zgled, manj pa ima poguma za javno izra\u017eanje svojega prepri\u010danja.<\/p>\n

\t4. Duh izklju\u010devanja (38)<\/p>\n

\tSlovenska dru\u017eba je še vedno razdeljena. K temu je prispevalo dogajanje med in po drugi svetovni vojni. Idejna razdeljenost ne bi bila ni\u010d nenavadnega, a v našem prostoru gre poleg tega tudi za izklju\u010devanje drugega, ki se ga obravnava kot sovra\u017enika. V takšnem stanju pa po opa\u017eanju škofov nismo sposobni ne odpuš\u010dati ne oznanjati evangelij.<\/p>\n

\t5. Pretirana skrb za materialne dobrine (39)<\/p>\n

\tZ denacionalizacijo je bila Cerkvi vrnjena ve\u010dina njenega premo\u017eenja – v slabem stanju. Pri\u010dela se je obnova mnogih objektov in ponovno usposabljanje ustanov, katerih delovanje je bilo prekinjeno. Pretirana skrb za materialne dobrine je imela negativne u\u010dinke na pastoralno delo in omajala ugled Cerkve v dru\u017ebi, saj so nekateri dobili ob\u010dutek, da \u017eeli Cerkev le izboljšati svoj gmotni polo\u017eaj.<\/p>\n

\t <\/p>\n

\tZaklju\u010dek <\/strong><\/p>\n

\tCerkev na Slovenskem se je zavedla potrebnosti skupnega dela in skupne skrbi za njeno prenovo. To se je lepo pokazalo v izidu dokumenta Pridite in poglejte<\/em>, ki med drugim na vernika spodbudno vpliva tudi zaradi dejstva, da so pri njegovemu nastajanju sodelovali vsi slovenski škofje. Iskrena \u017eelja po boljši Cerkvi naj bo v spodbudo tudi vsem mladim, da bomo po svojim mo\u010deh in kot del\u010dek te velike strukture pomagali k njeni svetosti.<\/p>\n

\t <\/p>\n

\tVprašanja<\/strong><\/p>\n

\t– Katerih dogodkov se spomniš iz zgodovine Cerkve?<\/p>\n

\t– V kolikšni meri poznavanje zgodovine Cerkve vpliva na tvojo vero?<\/p>\n

\t– Kako kot ud Cerkve gledaš na to »ustanovo«?<\/p>\n

\t– Katera dogajanja\/dr\u017ee v Cerkvi na Slovenskem spodbujajo tvojo vero in krepijo tvojo identiteto kristjana\/-ke?<\/p>\n

\t– Kateri dogodki ali dr\u017ee v Cerkvi na Slovenskem ne spodbujajo tvoje vere in zamajajo tvojo identiteto kristjana\/-ke?<\/p>\n

\tKaj meniš o sedanjem stanju Cerkve na Slovenskem? Te naštete prednosti in slabosti k \u010demu spodbujajo?<\/p>\n

\tPriporo\u010dena metodologija:<\/strong><\/p>\n

\tMlade spodbudimo, da na listke napišejo \u010dim ve\u010d dogodkov, ki se jih spomnijo iz zgodovine Cerkve. Nato naj jih razdelijo glede na kategorijo DOBRO\/SLABO. Sledi pogovor. V drugem delu jih spodbudimo, naj napišejo, kaj v Cerkvi spodbuja oziroma krepi njihovo vero in kaj ima nasprotni u\u010dinek. Nato razdelijo prve listke pod posamezno prednost, druge pa pod slabost Cerkve na Slovenskem. Porazdeljevanje listkov lahko poteka tako, da vsak svojega prebere in ga nato umesti pod dolo\u010deno kategorijo. Ob tem se lahko odprejo mnoge izto\u010dnice za pogovor.<\/p>\n

\t <\/p>\n

\tPripravila: Kristina K.<\/p>\n

\tUporabljeni viri:<\/strong><\/p>\n

\t– literatura katehetsko pastoralne šole (Zgodovina Cerkve).<\/p>\n

\t– Holzer, J. (1995). Zgodovina Cerkve v stotih slikah<\/em>. Ljubljana: Dru\u017eina.<\/p>\n

\t– Pridite in poglejte<\/em>. 2012. Slovenski pastoralni na\u010drt, krovni dokument. Slovenska Škofovska konferenca. Ljubljana: Celjska Mohorjeva dru\u017eba.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kratek povzetek kateheze Kateheza podaja pogled na zgodovino Cerkve – kaj se lahko nau\u010dim iz dogodkov cerkvene zgodovine in kako jo vidim kot njen ud. Poznavanje poglavitnih dogodkov in resnic,… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[33],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1761"}],"collection":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1761"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1761\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1761"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1761"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1761"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}