![\"\"](\"http:\/\/www.unipas.si\/images\/stories\/Via-Crucis0004.gif\")
<\/p>\n \t<\/p>\n
\tNajve\u010d zaslug za uveljavitev kri\u017eevega pota s štirinajstimi postajami ima fran\u010diškan Leonard Portomavriški, ki je \u017eivel med letoma 1676 in 1751. Z njim se pravzaprav sklene zgodovinski razvoj kri\u017eevega pota, ki se je ustalil pri številu štirinajstih postaj. Paolo Girolamo Casanova, kakor se je imenoval pater Leonard pred redovnimi zaobljubami, se je rodil v pristaniškem mestu Porto Maurizio, ki je takrat sodilo h kraljevini Sardinije, danes pa je to italijanski kraj Imperia blizu Genove.<\/strong><\/span><\/p>\n <\/p>\n \tV Rimu je študiral medicino, filozofijo in teologijo, toda prvotna \u017eelja po redovniškem \u017eivljenju ga je pripeljala v reformiran fran\u010diškanski samostan svetega Bonaventura v Rimu, kjer je kot brat Leonard z enaindvajsetimi leti oblekel redovni habit. Leta 1702 je prejel mašniško posve\u010denje. Po letu 1704 je za\u010del z ljudskimi misijoni in v \u010dasu svojega delovanja, ki je trajalo ve\u010d kot štirideset let, blagoslovil 572 kri\u017eevih potov, po nekaterih virih celo ve\u010d. Nih\u010de v Italiji se ni s takšnim zanosom lotil širjenja pobo\u017enosti kri\u017eevega pota. \u017de za \u017eivljenja so ga imenovali “apostol kri\u017eevega pota”. Vpeljal je navado, da se v spomin Jezusove smrti na kri\u017eu vsak petek ob 12. uri zvoni. Za bla\u017eenega je bil razglašen leta 1796, za svetnika pa leta 1867 (goduje 26. nov.).<\/p>\n \tLeonardova uspešna misijonarska dejavnost in njegovo prizadevanje pri najvišjih predstavnikih Cerkve sta rodila uspehe. Njegove u\u010dinkovite pridige in zavzeto misijonarjenje so vplivali na pape\u017ee Benedikta XIII., Klemena XII. in Benedikta XIV. V svojih besedilih se je Leonard posve\u010dal predvsem širjenju in molitvi kri\u017eevega pota. Dolgoletni Leonardov napor je bil popla\u010dan. Breve Exponi Nobis pape\u017ea Klemena XII. z dne 16. januarja 1731 je dolo\u010dil naslednje postaje, ki so odslej veljale za edino pravilni vrstni red:<\/p>\n \tI. Jezusa obsodijo na smrt (Jezus pred Pilatom),<\/p>\n \tII. Jezus vzame kri\u017e na svoje rame<\/p>\n \tIII. Jezus prvi\u010d pade pod kri\u017eem<\/p>\n \tIV. Jezus sre\u010da svojo mater<\/p>\n \tV. Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi kri\u017e<\/p>\n \tVI. Veronika poda Jezusu potni prt<\/p>\n \tVII. Jezus drugi\u010d pade pod kri\u017eem<\/p>\n \tVIII. Jezus nagovori (tola\u017ei) jeruzalemske \u017eene<\/p>\n \tIX. Jezus tretji\u010d pade pod kri\u017eem<\/p>\n \tX. Jezusa sle\u010dejo in mu dajo piti vina z \u017eol\u010dem<\/p>\n \tXI. Jezusa pribijejo na kri\u017e<\/p>\n \tXII. Jezus umrje na kri\u017eu<\/p>\n \tXIII. Jezusa snamejo s kri\u017ea (in ga polo\u017eijo Mariji v naro\u010dje)<\/p>\n \tXIV. Jezusa polo\u017eijo v grob<\/p>\n \tV zadnjih letih po 2. Vatikanskem koncilu pa se uveljavlja še XV. postaja kri\u017eevega pota, ki ji pravimo Vstajenje ali Jezus vstane od mrtvih. Do tega miselnega premika je prišlo predvsem iz potrebe po osmislitvi Jezusovega trpljenja, ki pa je vstajenje. Trpljenje, kot ga je pretrpel Kristus dobi svoj smisel šele, ko je smrt dokon\u010dno premagana. Tudi \u010dloveško trpljenje samo po sebi ni smisel, ampak dobi svoj pomen šele v lu\u010di velikono\u010dnega dogodka! Tako Kristus z zmago nad smrtjo daje smisel svojemu in posredno tudi trpljenju vsakega posameznika.<\/p>\n \tpovzeto po J. Bartolju<\/p>\n \tMolitev<\/strong><\/span><\/p>\n \tMolitev kri\u017eevega pota vernikom pomaga, da v duhu spremljajo Jezusa od Pilatove hiše do Golgote. Pri molitvi se verniki v mislih ustavijo pri vsaki od postaj. Molitev vsake od postaj se za\u010dne z verzom<\/p>\n \t"Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim kri\u017eem svet odrešil."<\/p>\n \tSledi premišljevalna molitev, ki ni standardizirana. Njena lepota je ravno v odkrivanju novih in novih poudarkov.<\/p>\n \tMolitev kri\u017eevega pota je najbolj v navadi v postnem \u010dasu, še zlasti na veliki petek, ki predstavlja obletnico Jezusove smrti.<\/p>\n \t <\/p>\n