\t<\/p>\n
\tTa stavek ve\u010dkrat na dan slišim po televiziji. Pa je res namenjen samo nor\u010davosti, šemljenju v maske? Zame ta mesec ne bo ni\u010d kaj nor\u010dav. Na faksu obveznosti, od prakse do kolokvijev, nadomeš\u010danje mojih izostankov v slu\u017ebi, na orglarski šoli… bo pester, ne bo pa nor\u010dav. Odprem svoj rokovnik, in pogledam, kaj me \u010daka naslednji teden. Aha, 8. februar, prost dan, gremo naprej. Nato se ustavim in se vprašam ali je res samo dela prost dan? Ali nima nekega pomena ta prosti dan? Naj bi bil naš slovenski kulturni praznik, Prešernov dan.<\/span><\/strong><\/p>\n \t <\/p>\n \tTakrat se zavem, da se je to malo pozabilo. Sama sem zelo dejavna na glasbenem podro\u010dju, torej bi to moralo biti del mene, da širim in pomagam pri kulturnih dejavnostih. Letos pa kar ni ni\u010desar, nobenega povabila za sodelovanje ali s petjem ali z igranjem. Baje, da bo v našem kraju kulturna proslava, malo kasneje februarja, ampak bo. Našega zbora, ki skrbi za širjenje kulture z glasbo in besedo v našem kraju, kar ni med sodelujo\u010dimi. O\u010ditno so organizatorji mnenja, da nismo gojitelji kulture, ampak samo nek prilo\u017enosti zbor, ki nudi dobro dru\u017ebo, veselje do petja, ne pa kulture. Ni mi dalo miru, zato sem na internetu poiskala razli\u010dne definicije za kulturo. Najboljša mi je bila tale: beseda kultura izhaja iz latinske culture, ki je izpeljana iz besede colere, kar pomeni »gojiti«. Kot kulturnica se nato vprašam, kdo bo gojil našo kulturo naprej, \u010de ne mi sami. \u010ce se spomnim na svoja osnovna šolska leta, smo velik pomen dajali kulturnemu dnevu, veliko smo prebirali Prešernove pesmi, sonete.<\/span><\/p>\n <\/p>\n \tV gimnaziji smo vsako leto v tem tednu pred 8. 2. izvedli t.i. Kulturni maraton, na katerem se je vsak razred predstavil s kulturnim programom bodisi z gledališko igro, pevskim nastopom, bodisi z nastopom nas glasbenikov s svojimi inštrumenti. Mnogi si ta dan zapomnijo samo po tem, da je to dela prost dan. Po televiziji še vidimo dr\u017eavno proslavo, ki jo kar hitro z daljinskim upravljavcem prestavimo na zanimivejšo akcijo na drugem programu. Priznam, tudi sama ve\u010dkrat preklopim razne kulturne oddaje, ker me ne prepri\u010dajo, ker so mi na trenutke dolgo\u010dasne. So pa tudi trenutki, ko z veseljem odidem na koncert, na kulturno prireditev in tako napolnim svojo kulturno plat ter se zavem, da imamo Slovenci lepo, bogato kulturo, katero bi bilo škoda pozabiti in ne deliti naprej. Pred kratkim sem brala en \u010dlanek iz katerega se me je dotaknilo tole: »\u010ce \u017eeliš spremeniti svet, za\u010dni pri sebi.« \u010ce \u017eelim kulturo deliti z drugimi, jo moram najprej sama \u017eiveti, razumeti in nanjo biti ponosna.<\/span><\/p>\n \tKot kristjanke se me bo mesec februar dotaknil še na druga\u010den na\u010din. Bli\u017ea se prav posebni \u010das, postni \u010das, ki se bo za\u010del na praznik pepelnice. Postni \u010das je \u010das spokorjenja, je \u010das, kjer Kristjani tako pri bogoslu\u017ejih kot v zasebnem \u017eivljenju razmišljamo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na kri\u017eu. Ob tem se tudi sama ve\u010dkrat ustavim in razmišljam o moji smrti. Kakšna bo? Ali sem nanjo pripravljena? Ali se sploh zavedam, da je danes mogo\u010de moj zadnji dan tu na zemlji? Takrat se spomnim duhovnikovih besed: »Pomni, \u010dlovek. Prah si in v prah se povrneš.« Cerkev nam v tem \u010dasu pomaga, da nas postavi na realna tla, da resni\u010dnost ne sledi našim sanjam. Ko trpimo, ko je naše srce strto, skrušeno, zmleto v prah, skoraj tako kot pepel, takrat lahko za\u010dne Bog delovati v nas. Tu se mi poraja vprašanje: Kako lahko za\u010dne Bog delovati v meni, \u010de sem pa \u010disto na dnu? Odprem Sveto pismo in imam odgovor na dlani. Bog je vzel prah zemlje, oblikoval \u010dloveka in mu vdahnil \u017eivljenje. Tako Bog komaj \u010daka, da lahko vzame naša skrušena srca, jih na novo oblikuje in naše srce prerodi kot novo. Ni namen posta, da se odre\u010demo stvarem, od katerih smo odvisni, to je samo telesno. Pravi namen spokornosti je ponovno izro\u010diti svoje srce Bogu, da ga lahko On na novo preoblikuje in bo tako zmo\u017eno za\u017eiveti \u010disto, z novimi mo\u010dmi, z novim zaupanjem v Gospoda v vsej svoji polnosti.<\/span><\/p>\n \tVe\u010dkrat sem \u017ee opazila ljudi, ki so v javnosti kot »lutke«, so »našemljeni« v maske. Delajo stvari pred ljudmi, za ljudi in zaradi ljudi. Moje u\u010denke v slu\u017ebi me vsako leto sprašujejo, kaj bom za pusta. Jaz se vedno pošalim, da ni\u010d, saj sem vsak dan maska. Dejansko to tudi sem, predvsem v dru\u017ebi svojih sošolcev na faksu. Vidijo me kot pridno, vestno študentko, ki ima ve\u010dino zapiskov, ki so še po vrhu lepo urejeni. Nobeden od njih pa ne vidi, kaj ali kdo sem, ko to masko snamem. Nobeden ne vidi, da sem mogo\u010de potrta, da bi se rada pošteno nasmejala do solz, da rada delim to veselje z drugimi… Gospod me v tem \u010dasu vabi, da snamem svojo masko, da si pogledam v svoje srce, ki je lahko umazano, skrušeno v pepel. \u017deli, da Mu dovolim, da me na novo preoblikuje. Jaz Mu lahko samo zapojem: Vzemi srce moje, vzemi ga, moj Bog, \/v\u017egi v moji duši ogenj svoj, Gospod…<\/em><\/span><\/p>\n \tJasna<\/span><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ta stavek ve\u010dkrat na dan slišim po televiziji. Pa je res namenjen samo nor\u010davosti, šemljenju v maske? Zame ta mesec ne bo ni\u010d kaj nor\u010dav. Na faksu obveznosti, od prakse… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[2],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1648"}],"collection":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1648"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1648\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1648"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1648"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1648"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}