![\"alt\"](\"http:\/\/unipas.si-content\/uploads\/2012\/12\/rojstvo_unipas.jpg\")
<\/p>\n \t<\/p>\n
\tPred<\/span> malo<\/span> ve\u010d<\/span> kot<\/span> 2000 leti<\/span> sta<\/span> sveti<\/span> Jo\u017eef<\/span> in Marija<\/span> iskala<\/span> preno\u010diš\u010de<\/span> v Betlehemu<\/span> – iskala<\/span> sta<\/span> prostor<\/span> za<\/span> prihod<\/span> oziroma<\/span> rojstvo<\/span> svojega<\/span> Sina<\/span>. Vsi<\/span>, razen<\/span> revni<\/span> in ubogi<\/span> pastirji<\/span>, so ju<\/span> zavrnili<\/span>. Le oni<\/span> so imeli<\/span> srce<\/span>, da<\/span> so naredili<\/span> prostor<\/span> sveti<\/span> dru\u017eini<\/span>. Bog se je rodil<\/span> v hlev\u010dku<\/span>, kot<\/span> danes<\/span> olepševalno<\/span> re\u010demo<\/span> „štali“. „Slavim<\/em><\/span> te<\/span>, O\u010de, Gospod<\/span> neba<\/span> in zemlje<\/span>, ker<\/span> si<\/span> to prikril<\/span> modrim<\/span> in razumnim<\/span>, razodel<\/span> pa otro\u010di\u010dem<\/span> (Lk<\/span> 10,21).“<\/em><\/strong><\/span><\/span><\/p>\n <\/p>\n \t\u00a0<\/p>\n \tMladi se tako kot v \u010dasu Jezusovega rojstva sprašujemo, kje je naš prostor pod soncem, kakšna bo naša prihodnost. Kot sveta dru\u017eina iš\u010demo svoj prostor, iš\u010demo slu\u017ebo, stanovanje, \u017eivljenjskega sopotnika in najpomembneje iš\u010demo smisel \u017eivljenja. Z vsemi navedenimi problemi se je soo\u010dala najprej sama Marija po Gospodovem oznanjenju, ko jo je Jo\u017eef \u017ee skoraj zapustil, nato pa zanju ni bilo prostora v Betlehemu. Pred preganjanjem sta z Novorojen\u010dkom be\u017eala v Egipt in gotovo sta se spraševala, kako bo z zaposlitvijo, stanovanjem…<\/p>\n \tKako podobni problemi kot jih imamo danes. Res sem hvale\u017ena za slu\u017ebo, ni najboljša, a vendar je slu\u017eba. Me pa neizmerno bolijo krivice, ki jih do\u017eivljamo. Ve\u010dini kolegov se zaposlitev izte\u010de 31.12. in še danes 20.12. ne vedo, ali bodo za novo leto še imeli slu\u017ebo. Nekaterim so šele pred dobrim tednom dni sporo\u010dili, da jim pogodbe ne bodo podaljšane. Ni najhujša kriza, zmanjševanje števila zaposlenih, hujše je dejstvo, da kriteriji izbire glede podaljševanja delovnih razmerij niso objektivni, da se ljudem delajo krivice. Povzro\u010ditelji vseh teh krivic so globoko v sebi še bolj nesre\u010dni in pomilovanja vredni, na koncu jim tudi ves denar ne bo mogel pomagati. La\u017eje gre kamela skozi šivankino uho, kot bogatin v bo\u017eje kraljestvo. Dr\u017ei sicer, da je pri la\u010dnih ustih te\u017eko trpeti krivico ter da je vsak delavec vreden svojega pla\u010dila. Joj, kaj je smisel vsega tega trpljenja, krivic. Trpljenje lahko osmisli samo naš odnos z Bogom, samo naša vera. Trpljenje postane veliko la\u017eje, ko ga enkrat sprejmemo. A to lahko storimo samo z vero, ki pa nam je prepogosto primanjkuje.<\/p>\n \tVstopili smo v leto vere, ko naj bi zopet našli svoj stik z Bogom, poglobili svoj odnos z Njim, si zopet povrnili zaupanje v Njegovo previdnost. Prepogosto pozabim, da imam v nebesih še enega O\u010deta, ki me neskon\u010dno ljubi, ki me je ustvaril po svoji podobi in mi \u017eeli samo dobro. Zato tudi dopusti trpljenje, saj nas z njim vzgaja in odpira za Njegovo navzo\u010dnost. S tem pa se krepi naša vera, saj samo poni\u017een, ubog in preprost \u010dlovek, kot pastirji v Betlehemu, lahko sprejme Boga.<\/p>\n \t„Bog, daj mi sproš\u010denost, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti, pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko spremenim, in modrost, da bom razlikovala med obojim,“ je molitev, s katero navadno za\u010dnejo sestanek Anonimni alkoholiki. Daje nam odgovor, kako ravnati v sedanji situaciji v svetu, kje je izhod iz nepopolne ureditve sistema v naši dr\u017eavi. Vsak izmed nas deluje na nekem podro\u010dju, kjer ima mo\u017enost, da spremeni neko stvar. Morda ne velike stvari, ampak vedno je potrebno za\u010deti z malim. \u010ce storiš vse, kar je v tvoji mo\u010di, za zmago pravice, si izpolnil bo\u017eji na\u010drt, \u010deprav si morda prispeval le en droben kamen\u010dek, vendar bi bil mozaik brez to\u010dno tega kamen\u010dka nepopoln. Bog od nas \u017eeli, da smo odgovorni, pošteni, aktivni dr\u017eavljani, da ne zarijemo svojo glavo v pesek ali pogledamo stran, ker je to la\u017eje. Od nas ne zahteva ve\u010d, kot zmoremo. \u010ce bi vsaj vsi pošteni tako ravnali, bi vsi ti nepošteni ljudje v dr\u017eavi kmalu izgubili svoj nerazumno velik vpliv v politiki in gospodarstvu. In potem bi kmalu veljalo: „Nepošten – gotof.si.“<\/p>\n \tPri Bogu ni pomembno, kdo smo, od kod smo in kakšen je naš priimek. Predvsem si \u017eeli, da bi Mu v adventu pripravili prostor za Njegov prihod – za njegovo rojstvo v našem srcu, kar pa lahko storimo samo s poglobitvijo našega odnosa z Bogom, s poglobitvijo naše vere.<\/p>\n \tMoram priznati, da je adventni \u010das kar prehitro minil, in nisem uspela izpolniti vseh zastavljenih ciljev. Verjamem pa, da Bog od vsakega izmed nas veliko pri\u010dakuje, zato je prav, da si postavimo visoke cilje. \u010ceprav nam ni vse uspelo, pa Bog ceni naš trud in trpljenje. Izaija namre\u010d pravi: „Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moje poti nad vašimi potmi in moje misli nad vašimi mislimi (Iz 55, 9).“ Bogu tako lahko izro\u010dim samo svojo majhnost in nepopolnost ter z zaupanjem v njegovo usmiljenje upam na Jezusovo rojstvo v mojem srcu. \u017delim vam, da bi vsak izmed vas v svojem srcu pripravil prostor za rojstvo Jezusa, in za Bo\u017ei\u010d do\u017eivel prihod Njega, saj bomo le potem najbolj povezani z Njim, in ni\u010d nam ne bo nemogo\u010de. Bogu namre\u010d ni ni\u010d nemogo\u010de. Z upanjem na to nemogo\u010de vam vsem \u017eelim blagoslovljene bo\u017ei\u010dne praznike!<\/p>\n \t\u00a0<\/p>\n \tHelena<\/strong><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pred malo ve\u010d kot 2000 leti sta sveti Jo\u017eef in Marija iskala preno\u010diš\u010de v Betlehemu – iskala sta prostor za prihod oziroma rojstvo svojega Sina. Vsi, razen revni in ubogi… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1564,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[2],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1566"}],"collection":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1566"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1566\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1564"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1566"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1566"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1566"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}