{"id":1524,"date":"2012-10-24T23:00:00","date_gmt":"2012-10-24T21:00:00","guid":{"rendered":"http:\/\/unipas.si\/wp\/2012\/10\/24\/razumnost-ali-lakomnost\/"},"modified":"2012-10-24T23:00:00","modified_gmt":"2012-10-24T21:00:00","slug":"razumnost-ali-lakomnost","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/razumnost-ali-lakomnost\/","title":{"rendered":"Razumnost ali lakomnost?"},"content":{"rendered":"

\t\"alt\"<\/p>\n

\tKKC<\/span> 380. Kaj<\/span> je razumnost<\/span>?<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n

\tRazumnost<\/span> razpolo\u017ei<\/span> razum<\/span>, da<\/span> v vsaki<\/span> okoliš\u010dini<\/span> dojame<\/span> naše<\/span> resni\u010dno<\/span> dobro<\/span> in izbere<\/span> pravilna<\/span> sredstva<\/span> za<\/span> njegovo<\/span> uresni\u010denje<\/span>. Razumnost<\/span> usmerja<\/span> druge<\/span> kreposti<\/span> tako<\/span>, da<\/span> jim<\/span> ka\u017ee<\/span> pravilo<\/span> in mero<\/span>.<\/em><\/p>\n

<\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/p>\n

\tGrško<\/span> besedo<\/span> sofia<\/span><\/em> prevajamo<\/span> kot<\/span> modrost<\/span>. V modernih<\/span> jezikih<\/span> ima<\/span> prete\u017eno<\/span> razumski<\/span> odtenek<\/span>. Moder<\/span> je za<\/span> nas<\/span> tisti<\/span>, ki<\/span> je obdarjen<\/span> z jasnim<\/span> umom<\/span> in, ki<\/span> pozna<\/span> mnoge<\/span> stvari<\/span>. V\u010dasih<\/span> beseda<\/span> ni<\/span> imela<\/span> tega<\/span> pomena<\/span>. V anti\u010dni<\/span> grš\u010dini<\/span> je beseda<\/span> sofos<\/span><\/em> blizu<\/span> sanskrtski<\/span> besedi<\/span> drobbas<\/span><\/em>. Ta koren<\/span> pa ozna\u010duje<\/span> bolj<\/span> dobro<\/span> opravljeno<\/span> delo<\/span>, kakor<\/span> pa misel<\/span>. Anti\u010dni<\/span> modrec<\/span> je bil<\/span> torej<\/span> spreten<\/span> delavec<\/span>, iznajdljiv<\/span> mojster<\/span>. Ko<\/span> je Bog ustvarjal<\/span> svet<\/span>, je bila<\/span> Modrost<\/span> njegova<\/span> sodelavka<\/span>, dobra<\/span> delavka<\/span> pri<\/span> stvarjenju<\/span> vsega<\/span> vidnega<\/span> sveta<\/span> (prim. Prg<\/span> 8, 22 sl<\/span>). Modrostne<\/span> knjige<\/span> Stare zaveze<\/span> pogosto<\/span> postavljajo<\/span> v nasprotje<\/span> modrega<\/span> neumnega<\/span>. Prvemu<\/span> lahko<\/span> zaupaš<\/span> vsak<\/span> posel<\/span>, drugi<\/span> kot<\/span> nerodne\u017e<\/span> pokvari<\/span> vse<\/span>.<\/p>\n

\t <\/p>\n

\tAristotel<\/span> pravi<\/span>, da<\/span> krepost<\/span> sledi<\/span> »kraljevsko<\/span> srednjo<\/span> pot« med dvema<\/span> skrajnostima<\/span>. Gotovo<\/span> ni<\/span> vedno<\/span> lahko<\/span> najti<\/span> »prave<\/span> sredine<\/span>«. Na<\/span> primer var\u010dnost<\/span> brez<\/span> previdnosti<\/span> se izrodi<\/span> v skopost<\/span>. Zato<\/span> naj<\/span> nas<\/span> ne \u010dudi<\/span>, \u010de ima<\/span> Aristorel<\/span> previdnost<\/span> za<\/span> neizogiben<\/span> pogoj<\/span> vseh<\/span> ostalih<\/span> kreposti<\/span>, ko<\/span> istoveti<\/span> modrost<\/span> z zdravo<\/span> presojo<\/span>. Njegove<\/span> besede<\/span> je povzel<\/span> sv<\/span>. Toma\u017e<\/span> Akvinski<\/span>: »Previdnost<\/span> je v pomo\u010d<\/span> vsem<\/span> ostalim<\/span> krepostim<\/span>, previdnost<\/span> je v vseh<\/span>.«<\/p>\n

\t <\/p>\n

\t\u010clovek<\/span> brez<\/span> previdnosti<\/span> je po<\/span> sv<\/span>. Baziliju<\/span> kakor<\/span> ladja<\/span> v neurju<\/span> brez<\/span> krmarja<\/span>. Zato<\/span> opozarja<\/span>: »Brez<\/span> previdnosti<\/span> pademo<\/span> v napake<\/span> tudi<\/span> pri<\/span> opravljanju<\/span> dobrih<\/span> del, zlasti<\/span> \u010de zgrešimo<\/span> pravi<\/span> \u010das ali<\/span> \u010de ne poznamo<\/span> mere.«<\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/p>\n

\tKaj<\/span> je lakomnost<\/span>\/skopost<\/span>?<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n

\tVsak<\/span> greh<\/span> temelji<\/span> na<\/span> kaki<\/span> naravni<\/span> \u017eelji<\/span> in \u017eelja<\/span><\/em>imeti v posesti je del legitimnih hotenj. Kakor ne\u010distovalec, zavistne\u017e ali po\u017eeruh je lakomne\u017e grešnik ne zato, ker ima rad neko posvetno dobrino, ampak, ker je njegova ljubezen do nje \u010dezmerna. Greh se ne za\u010dne s posestjo denarja, ampak z njegovo »zlorabo«, to je takrat, ko denar prej postane cilj, kakor pa sredstvo.<\/em><\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/p>\n

\tMaterialna lakomnost. <\/strong>Kar velja za denar, velja tudi za vse vrste materialnih dobrin: pohištvo, avto, obleke, dekorativni predmeti, obutev, znamke, redke knjige … Zbiramo jih, kopi\u010dimo in mrzli\u010dno iš\u010demo kot, da bi mogli potešiti pohlep, ki nas raz\u017eira. Razli\u010dne skoposti se najprej zakoreninijo v ljubezni do denarja. Pohlep po denarju zajema vse druge materialne pohlepe. Cerkveni o\u010detje razlikujejo tri vrste materialne skoposti:<\/p>\n

\t1.     sr\u010dna navezanost na denar – skopost v pravem pomenu;<\/p>\n

\t2.     \u017eelja po neprenehnem pridobivanju dobrin – pohlep ali lakomnost;<\/p>\n

\t3.     trdovratnost v posedovanju – odsotnost velikodušnosti.<\/p>\n

\t <\/p>\n

\tDuhovna lakomnost. <\/strong>Posesivnost se ne omejuje le na denar. Lahko zadeva tudi duhovne dobrine. \u010cas<\/strong>: Nekateri ljudje ne prenesejo, da bi jih nekdo zmotil, brez da bi jih obvestil veliko prej. Obstaja skoparjenje s svojim \u010dasom, inteligenco, mo\u010djo. Usluge: <\/strong>V dru\u017ebenem in politi\u010dnem \u017eivljenju delujejo »prostovoljci«, ki nikdar ne morejo izpre\u010di in prepustiti teren mladi gardi. V prostovoljskih organizacijah pogosto sre\u010damo posameznike, ki so zelo plemeniti, vendar postanejo posestniki svoje odgovornosti. Posledice take posesivnosti so nemir, ogor\u010denje, nepotrpe\u017eljivost. Duhovno \u017eivljenje:<\/strong> obstajajo ljudje, ki bi kar naprej le prebirali knjige o duhovnosti. Nekateri so navezani na pomen in na\u010din neke pobo\u017enosti. Nekateri se oklepajo in navezujejo na sakralne predmete, kar pa je zelo nasprotno duhovnemu uboštvu.<\/p>\n

\t <\/p>\n

\tSkopuh uni\u010duje dru\u017eino, dr\u017eavo, svet, naravo.<\/strong><\/p>\n

\tOdpravimo jo: <\/strong>spomnimo se izvora dobrin,vadimo zmernost in zaupanje, plemenitost, dajanje, darovanje, prehitimo prihodnost.<\/p>\n

\t <\/p>\n

\tSveto<\/span> pismo<\/span> mi govori<\/span><\/strong><\/p>\n

\t2 Mz 33, 12–21 |Lk 16, 19–30 |Lk 12, 16–21 |1 Tim 6, 9–10<\/p>\n

\t <\/p>\n

\t <\/p>\n

\tVprašanja<\/span> za<\/span> razmislek<\/span><\/strong><\/p>\n

\to             Previdnost nas obvaruje marsikatere neumnosti. Si se na izkušnji pomanjkanja previdnosti nau\u010dil bolj modro, razumno \u017eiveti? Imaš kakšno izkušnjo?<\/p>\n

\t <\/p>\n

\to             Izdelaj seznam materialne in duhovne lakomnosti, ki jo prepoznavaš v svojem \u017eivljenju. Predlagaj si, kakšno zdravilo ali konkreten sklep, da jo boš odpravil.<\/p>\n

\t <\/p>\n

\to             V skupini podelite kakšen zgled velikodušnega \u010dloveka, ki ste ga sre\u010dali; kakšno sporo\u010dilo ima za vas?<\/p>\n

\t <\/p>\n

\tPripravila: s. Metka Kastelic<\/p>\n

\t <\/p>\n

\t1<\/strong>Viri: <\/strong>P. Ide in L. Adrian: 7 glavnih grehov, T. Špidlik, Osnove duhovnega \u017eivljenja<\/p>\n

\t <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KKC 380. Kaj je razumnost? Razumnost razpolo\u017ei razum, da v vsaki okoliš\u010dini dojame naše resni\u010dno dobro in izbere pravilna sredstva za njegovo uresni\u010denje. Razumnost usmerja druge kreposti tako, da jim… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1522,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[33],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1524"}],"collection":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1524"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1524\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1522"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1524"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1524"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1524"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}