{"id":1374,"date":"2012-10-18T13:00:05","date_gmt":"2012-10-18T11:00:05","guid":{"rendered":"http:\/\/unipas.si\/wp\/2012\/10\/18\/zakaj-verujem\/"},"modified":"2012-10-18T13:00:05","modified_gmt":"2012-10-18T11:00:05","slug":"zakaj-verujem","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/zakaj-verujem\/","title":{"rendered":"ZAKAJ VERUJEM?"},"content":{"rendered":"

\t\"alt\"<\/p>\n

\tNedavno<\/span> me je nekdo<\/span> soo\u010dil<\/span> z vprašanjem<\/span>: \u00bbZakaj<\/span> veruješ<\/span>?\u00ab Prav<\/span> zares<\/span> – zakaj<\/span> \u017ee? O tem<\/span> se dolgo<\/span> sploh<\/span> nisem<\/span> spraševala<\/span>. \u017divela<\/span> sem<\/span> v vasi<\/span>, kjer<\/span> sem<\/span> imela<\/span> ob\u010dutek<\/span>, da<\/span> so vsi<\/span> verni<\/span>, hodila<\/span> sem<\/span> v osnovno<\/span> šolo<\/span>, kjer<\/span> se je prav<\/span> tako<\/span> zdelo<\/span>, da<\/span> smo<\/span> vsi<\/span> verni<\/span>. Sošolke<\/span> so govorile<\/span> o verouku<\/span> in kdaj<\/span> so na<\/span> vrsti<\/span> za<\/span> branje<\/span> berila<\/span>. Prišla<\/span> je srednja<\/span> šola<\/span> – izbrala<\/span> sem<\/span> Škofijsko<\/span> gimnazijo<\/span>, kjer<\/span> je bilo<\/span> bolj<\/span> ali<\/span> manj<\/span> pri\u010dakovano<\/span>, da<\/span> bodo<\/span> sošolci<\/span> in u\u010ditelji<\/span> verni<\/span> ali<\/span> pa vsaj<\/span> nenasprotni<\/span> veri<\/span>. <\/strong><\/span><\/p>\n

\tPotem<\/span> pa so prišla<\/span> študentska<\/span> leta<\/span>, ko<\/span> sem<\/span> se prvi\u010d<\/span> v \u017eivljenju<\/span> osebno<\/span> sre\u010dala<\/span> z dvomi<\/span>, nasprotovanjem<\/span> veri<\/span>, v\u010dasih<\/span> z omalova\u017eevanjem<\/span>, kar<\/span> sem<\/span> prej<\/span> tu<\/span> in tam zasledila<\/span> le v medijih<\/span>. Sedaj<\/span> pa sem<\/span> spoznala<\/span> ljudi<\/span>, ki<\/span> dvomijo<\/span>, ki<\/span> ne verujejo<\/span>, ki<\/span> so bili<\/span> krš\u010deni<\/span>, a jih<\/span> vera<\/span> ne zanima<\/span> … In mnogi<\/span> od<\/span> njih<\/span> so bili<\/span> (in so še) \u010disto<\/span> v redu<\/span> ljudje<\/span>. Takrat<\/span> so se v meni<\/span> za\u010dela<\/span> porajati<\/span> vprašanja<\/span>: Zakaj<\/span> bi pa jaz<\/span> verovala<\/span>? Kdo<\/span> mi pa garantira<\/span>, da<\/span> Bog res je? Kaj<\/span> pa imam od<\/span> tega<\/span>?<\/strong><\/span><\/p>\n

<\/p>\n

\t\u00a0<\/p>\n

\tVprašanje niti malo ni lahko. Vendar sem<\/span> hotela najti odgovor – konkreten odgovor. Ne zato, da<\/span> bi znala drugim našteti razloge za<\/span> svojo vero. Pa\u010d pa predvsem zato, da<\/span> si sama pridem na<\/span> jasno, kateri so temelji moje vere. Kaj<\/span> me prepri\u010da, da<\/span> je vredno verovati in slediti nauku Jezusa Kristusa. Iskanje odgovora me je sililo oz. spodbujalo, da<\/span> sem<\/span> brala knjige, se pogovarjala z razli\u010dnimi ljudmi, poslušala govore, dokazovala, zakaj<\/span> se s \u010dim ne strinjam …, skratka veliko razmišljala o resnicah vere in se tako<\/span> vedno bolj<\/span> poglabljala v skrivnosti vere. Spomnim se, kako sem<\/span> nekega dne stopila pred doma\u010do knji\u017eno polico in izbrskala knjigo z naslovom: \u00bbVerovati danes\u00ab. Prebrala sem<\/span> argumente za<\/span> obstoj Boga: da<\/span> \u017ee vsa narava pri\u010da o njegovem obstoju – kako bi sicer mogli razlo\u017eiti nastanek \u017eivljenja in tolikih raznolikih vrst ter red, ki<\/span> velja v naravi in mu je celotna narava pokorna. Z odgovorom nisem<\/span> bila zadovoljna. Hotela sem<\/span> ve\u010d, hotela sem<\/span> osebno<\/span> izkušnjo. Par let pozneje sem<\/span> se povzpela na<\/span> neki hrib in ob pogledu, ki<\/span> se je z vrha odpiral, obstrmela in se vsa navdušena \u010dudila bo\u017eji modrosti, ki<\/span> je vse tako<\/span> \u010dudovito premislila in ustvarila. Da, takrat sem<\/span> dozorela, moje srce je bilo<\/span> takrat dovzetno za<\/span> to spoznanje.<\/p>\n

\tIn tako sem po\u010dasi dozorevala za del\u010dke odgovora na to vprašanje. Iskanje odgovora je namre\u010d dolg proces, ki traja leta in leta. Zdi se, kakor da bi bil odgovor zavit v tan\u010dico skrivnosti. In prav je tako. V\u010dasih bi radi takoj dobili, kar \u017eelimo. Vendar imam sama izkušnjo, da me hitri odgovori drugih niso zadovoljili. Potrebovala sem \u010das in predvsem lastne izkušnje, da sem sama doumela, kaj so mi \u017eeleli povedati.<\/p>\n

\tDanes lahko re\u010dem, da verujem zaradi vsaj treh stvari, ki jih vera prinaša. Prvi\u010d: ker slutim, da je v Jezusovem nauku resnica. \u00bbIn spoznali boste resnico in <\/em>resnica<\/em> vas <\/em>bo<\/em> osvobodila. (Jn 8,32)\u00ab<\/em> Danes mi \u017eivljenje ponuja številne mo\u017enosti, kako naj se v neki situaciji odlo\u010dim. V\u010dasih sem kar zmedena, ko iš\u010dem odlo\u010ditev, ko bi bila prava in ne samo ugodna. Jezusov nauk mi ponuja jasne smernice. In drugi\u010d: vera prinaša mir. ‘Tisti Mir, ki ga svet ne more dati’. V to sem trdno prepri\u010dana. To mi potrjuje pogled na številne stare \u017eenice, ki vztrajno hodijo k maši, njihovi obrazi pa so tako spokojno mirni. Imajo nekaj, po \u010demer hrepeni tudi moje srce.<\/p>\n

\tIn tretji\u010d: verujem, ker vem, da sem ljubljena. Tudi kadar nisem popolna. Tudi kadar sem slabotna in se napa\u010dno odlo\u010dim, sem ljubljena. Ne zaradi mene. Pa\u010d pa zato, ker je Bog ljube\u010d in ker je njegova lastnost, da ljubi. In ker vem, da je vedno z mano in pazi name. Kot je bil v za\u010detku letošnjega oktobra, ko sem se s kolesom odpeljala v center. Po celem dnevu aktivnosti in pogovorov sem ponovno sedla na kolo in se odpeljala naravnost proti domu, saj sem bila preve\u010d utrujena, da bi spotoma zavila še v trgovino, kakor je bil moj prvotni plan. Tako sme se vozila in \u010dudila, zakaj moram tokrat toliko ve\u010d energije vlo\u017eiti v poganjanje kolesa. Pravega vzroka nisem mogla odkriti. Po pol ure vo\u017enje sem prispela do doma. Sko\u010dila sem na tla in hotela kolo postaviti v betonski boks. Dvignila sem prednji del in presene\u010dena obstala. Prednje kolo se namre\u010d ni dvignilo. Ostalo je na tleh, saj je vijak popustil, tako da sem imela na lepem kolo v dveh delih. Samo pomislila sem lahko, kakšno sre\u010do sem imela, da se ni to zgodilo \u017ee med potjo. In z ob\u010dudovanjem sem se ozrla v nebo in se zahvalila za varstvo. Moja cimra mi je pozneje rekla: \u00bbVeš, danes godujejo angeli varuhi.\u00ab<\/p>\n

\tTakšni drobni dogodki, ki jih do\u017eivim sama ali pa mi jih povedo drugi, potrjujejo mojo vero. Le dovolj odprto srce moramo imeti, da takšne dogodke vidimo in se jim lahko \u010dudimo. Jih sprejmemo kot \u010dude\u017ee.<\/p>\n

\tVsem mladim in manj mladim \u017eelim veliko poguma in vztrajnosti pri iskanju odgovora na to\u00a0 \u017eivljenjsko vprašanje. \u00bb<\/em>Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor iš\u010de, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. (Lk 11,10)\u00ab<\/em><\/p>\n

\tKristina Krašna<\/strong><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nedavno me je nekdo soo\u010dil z vprašanjem: \u00bbZakaj veruješ?\u00ab Prav zares – zakaj \u017ee? O tem se dolgo sploh nisem spraševala. \u017divela sem v vasi, kjer sem imela ob\u010dutek, da… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1372,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[2],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1374"}],"collection":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1374"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1374\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1372"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1374"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1374"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1374"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}