![\"alt\"](\"images\/Clipart.gif\")
<\/p>\n \t<\/p>\n
\tV spomin<\/span> na<\/span> krvave<\/span> spopade<\/span> z delavci<\/span> leta<\/span> 1886 v Zdru\u017eenih<\/span> dr\u017eavah<\/span> Amerike<\/span> 1. maja<\/span> zagorijo<\/span> številni<\/span> kresovi<\/span>. To je praznik<\/span> dela<\/span> in delavske<\/span> solidarnosti<\/span>, ki<\/span> ima<\/span> kljub<\/span> velikim<\/span> padcem<\/span> socialisti\u010dnih<\/span> sistemov<\/span> še danes<\/span> posebno<\/span> manifestno<\/span> in ideološko<\/span> noto<\/span>. Delo<\/span> ima<\/span> velik<\/span> pomen<\/span>, saj<\/span> na<\/span> poseben<\/span> na\u010din<\/span> zaznamuje<\/span> \u010dlovekovo<\/span> \u017eivljenje<\/span> in bivanje<\/span>. Ker<\/span> \u010dlovek<\/span> ve\u010dino<\/span> aktivnega<\/span> \u010dasa<\/span> dela<\/span>, se zastavlja<\/span> vprašanje<\/span>, ali<\/span> je smisel<\/span> dela<\/span> \u00bbbiti<\/span>\u00ab ali<\/span> \u00bbimeti<\/span>\u00ab? Poleg<\/span> tega<\/span> se mesec<\/span> maj<\/span> povezuje<\/span> z mladostjo<\/span> in prebujanjem<\/span>, vendar<\/span> je za<\/span> mlade<\/span>, ki<\/span> vstopajo<\/span> na<\/span> trg<\/span> dela<\/span> in si<\/span> ustvarjajo<\/span> lastno<\/span> \u017eivljenje<\/span>, le-to vse<\/span> prej<\/span> kot<\/span> lahko<\/span>. Zato<\/span> je pomembno<\/span> vprašanje<\/span>, kakšen<\/span> odnos<\/span> imajo<\/span> mladi<\/span> in izobra\u017eeni<\/span> do dela<\/span> in sveta<\/span> okoli<\/span> sebe<\/span>, ki<\/span> je pre\u017eeto<\/span> s preteklostjo<\/span>, sedanjostjo<\/span> in prihodnostjo<\/span>?<\/span><\/strong><\/p>\n \t\u00a0<\/p>\n \tIdeološki paradoksi<\/em><\/strong><\/p>\n \t\u00a0<\/p>\n \t\u010clovek se je z nastajanjem sodobnega sveta<\/span> ob koncu 18. stoletja ujel v ideji liberalizma in socializma, ki<\/span> sta na<\/span> svoj na\u010din<\/span> hoteli odrešiti \u010dloveka s pravi\u010dno brezrazredno dru\u017ebo. Liberalizmu ni uspelo ustvariti širšega premo\u017enega srednjega sloja, kve\u010djemu se je iz njega rodil konflikt med kapitalom in proletariatom. Liberalizem je pretirano poudarjal \u010dlovekovo<\/span> svobodo in individualnost na<\/span> ra\u010dun skupnega dobrega, medtem ko je socializem \u017ee v temelju popolnoma razosebil \u010dloveka, saj<\/span> je iskal dru\u017ebeni smisel<\/span> v razlaganju produkcijskih razmerij. Obe ideji sicer te\u017eita k ustvarjanju pravi\u010dne dru\u017ebe, vendar<\/span> temeljita na<\/span> materialnih dru\u017ebenih osnovah, kar zapostavlja duhovno dimenzijo \u010dloveka, ki<\/span> je bistvena.<\/p>\n \t\u00a0<\/p>\n \tLegitimnost ideje socializma se\u017ee le do skrbi za delavsko vprašanje in socialne pravice, sicer je njen prispevek k zgodovini \u010dloveštva v totalitarni preobleki z o\u010ditnim kratenjem temeljnih \u010dlovekovih pravic in svoboš\u010din klavrn. Industrijska revolucija je ustvarila novodobno vprašanje bogastva in revš\u010dine v dru\u017ebi, ki je zelo aktualno tudi v sedanjem \u010dasu, katerega zaznamuje svetovna kriza v vseh svojih aspektih (moralni, ekološki, ekonomski, socialni, finan\u010dni itd.). Vedno bolj spoznavamo, da je post-industrijska doba hkrati gibalo in zaviralec napredka. Ponovno imamo pred o\u010dmi ti. \u010crni petek, ko se je leta 1929 zlomila newyorška borza in naznanila prvo veliko krizo nebrzdanega kapitalizma \u00bblaissez fair\u00ab. Novejša zgodovina je prinesla razli\u010dne koncepte pravi\u010dnosti od Hobbesove dru\u017ebene pogodbe, razli\u010dnih \u00bbpravi\u010dnih\u00ab marksisti\u010dnih in anarhisti\u010dnih odmiranj dr\u017eave, do sodobnih demokracij 21. stoletja. Vendar v svetu ni absolutne pravi\u010dnosti, saj smo pri\u010da ti. dogovorni oz. konsenzualni pravi\u010dnosti, ki jo razli\u010dne dru\u017ebene skupine in posamezniki ob\u010dutijo druga\u010de. Še posebej ranljivi so danes mladi, ki se te\u017eko osamosvojijo, zato je tveganje za apati\u010dnost, relativizem in ekstremizem toliko ve\u010dje.\u00a0<\/p>\n \t\u00a0<\/p>\n \tPraznik (ne)dela<\/em><\/strong><\/p>\n \t\u00a0<\/p>\n \tZa majske praznike o\u017eivijo razli\u010dne parole (npr. \u00bbdelu \u010dast in oblast\u00ab, \u00bbdelo osvobaja\u00ab) in simboli (npr. srp in kladivo). Takšne parole simbolizirajo totalitarne sisteme, napis \u00bbdelo osvobaja\u00ab je namre\u010d \u00bbopogumljal\u00ab ljudi v koncentracijskih taboriš\u010dih, da so za dosego \u00bbduhovne svobode\u00ab delali do onemoglosti, brez pravega po\u010ditka. Socializem ni rešil delavskega vprašanja industrijske dobe, saj je imelo delo še naprej oblast nad \u010dlovekom. Te\u017eava brezglavega dela je v tem, da se ne ve, komu ali \u010demu je delo posve\u010deno. Navidezno je šlo za to, da je delo posve\u010deno samemu sebi, kar razvrednoti \u010dloveka. V resnici gre v komunizmu za nezavedno – ideologijo, ki je s pomo\u010djo fizi\u010dnega in psihi\u010dnega terorja uspela uveljaviti leninisti\u010dni makiavelizem (cilj opravi\u010duje sredstva) v partijski preobleki, \u010digar kon\u010dni cilj je dru\u017ebena revolucija.<\/p>\n \t\u00a0<\/p>\n \tTo pa ni v skladu s predpostavko, da je \u010dlovek duhovno in telesno bitje, ki nosi tako duhovne kot materialne potrebe. 1. maj, ko ljudje ne delajo, lahko pove\u017eemo s praznikom nedelje, ki je Gospodov dan in \u010das po\u010ditka. Namre\u010d Bog je sedmi dan stvarjenja po\u010dival od svojega dela, ki ga je naredil. Na ta dan naj \u010dlovek po\u010diva in praznuje sadove svojega ustvarjalnega dela, kar mu je zagotovil \u017ee Bog in naznanja duhovno uresni\u010ditev \u010dloveka, ki je mo\u017ena le ob ustreznem razmerju med delom in po\u010ditkom. To je tudi \u010das razmisleka in romanj. Slednja so zna\u010dilna za razli\u010dna verstva sveta. Judi so tako 40 let romali po puš\u010davi v obljubljeno de\u017eelo. Puš\u010davo lahko razumemo kot odmik od materialnega vsakdana in kraj posebne bo\u017eje bli\u017eine. Prav poseben pomen imajo romarska središ\u010da v katoliškem svetu, vklju\u010dno z našo de\u017eelo, ki je posejana s številnimi romarskimi kraji, kamor romajo vse generacije.<\/p>\n \t\u00a0<\/p>\n \tSkušnjava je, \u010de delo \u010dloveka neprimerno determinira in s tem ignorira lastno duhovnost in skupno dobro okoli sebe. \u010ceprav lo\u010dimo delo (slu\u017ebo) od po\u010ditnic, je potrebno na delo gledati širše, saj je delo vse kar \u010dlovek dela. Vsakršna \u010dloveška dejavnosti mora stremeti k ustvarjalnosti in moralnemu napredku ter se odzivati na potrebe oz. probleme v skupnosti (brezposelnost, revš\u010dina, lakota, asocialnost, bolezni, krivice, stiske, nasilje itd.). Pape\u017e Benedikt XVI. v okro\u017enici \u00bbLjubezen v resnici\u00ab (lat. Caritas in veritate) spodbuja, da naj \u010dloveško delo na zemlji navdihuje ljubezen in tako gradi vesoljno bo\u017eje mesto. In ravno mladi so lahko najve\u010dji nosilci tega upanja, saj imajo na poseben na\u010din odprta svoja srca za Boga in bli\u017enje.<\/p>\n <\/p>\n \t\u00a0<\/p>\n \tBogu v \u010dast in slavo <\/em><\/strong><\/p>\n \t\u00a0<\/p>\n \tS tem zadenemo ob pojem bo\u017eje pravi\u010dnosti. \u010clovek še nekako lahko dojame krivice v dru\u017ebi, s katerimi je \u010dloveku odvzeto dostojanstvo, vendar je pred ve\u010dnostjo nemogo\u010de povsem dojeti bo\u017ejo pravi\u010dnost. Pravi\u010dnost tako ne gre razumeti po neki uravnilovki in vše\u010dnosti. Klju\u010dno je, da se mora \u010dlovek pri svojem delu in razli\u010dnih dejavnosti z ljubeznijo darovati bli\u017enjim, kot se je Kristus daroval na kri\u017eu. \u010clovek je ustvarjen po bo\u017eji podobi in ima vso zemljo v upravljanju: \u00bbBodita rodovitna in mno\u017eita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem \u017eivalim, ki se gibljejo po zemlji!<\/em>\u00ab (1Mz 1,28). To zahteva odgovornost, ki se za\u010dne \u017ee v naši mladosti. Tudi ni vere brez del in obratno. Na to nas po menihu sv. Benediktu (zavetniku Evrope) spominja benediktinsko vodilo \u00bbmoli in delaj\u00ab<\/em> (lat. ora et labora), ki je zgradilo staro celino po padcu rimskega imperija. \u010cloveško delo je zaradi \u010dloveka in ne \u010dlovek zaradi dela. Drugi pomemben zgled je sv. Fran\u010dišek assiški, ki je zaslišal klic \u00bbpojdi in popravi mojo cerkev<\/em>\u00ab. Najprej je mislil, da mora fizi\u010dno popraviti podrto cerkev sv. Damjana, vendar je šlo precej ve\u010d kot za fizi\u010dno delo – za duhovno prenovo cerkve, ki danes potrebuje mlade bolj kot kdaj koli prej.<\/p>\n \tPovabljeni smo, še posebej mladi, da z ljubeznijo popravljamo cerkveno ob\u010destvo in dru\u017ebo v kateri \u017eivimo. Nekateri so, kot sv. Fran\u010dišek, vse svoje \u017eivljenje in delo posvetili uboštvu in Bogu ter dejansko prosili za vsakdanji kruh. V molitvi O\u010de naš prosimo Gospoda \u00bbdaj nam danes naš vsakdanji kruh<\/em>\u00ab, s \u010dimer na eni strani prosimo Boga, da bi dobrine, ki jih ustvarimo ljudje z delom, delili v ob\u010destvu ter da se na drugi strani zavedamo, da teh ne bi bilo, \u010de ne bi pogojev zanje ustvaril Vsemogo\u010dni. Naj nas pri tem spodbujajo tudi priprošnje sv. Jo\u017eefa delavca, zavetnika Cerkve in dela.<\/p>\n \t\u00a0<\/p>\n \tGregor Greif<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V spomin na krvave spopade z delavci leta 1886 v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike 1. maja zagorijo številni kresovi. To je praznik dela in delavske solidarnosti, ki ima kljub velikim padcem… <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[2],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1158"}],"collection":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1158"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1158\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1158"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1158"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/unipas.si\/_stara20112018\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1158"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}