Velika noč 2013
Veseli se zdaj, nebeška množica angelov,
veselite se božji služabniki:
in ob zmagi tako velikega Kralja
naj zadonijo mogočni glasovi.
(iz hvalnice velikonočni sveči)
Pa smo jo dočakali! Veliko noč namreč! Ko smo pred mesecem in pol vstopili v postni čas, se mi je zdel ta čas tako dolg, predolg. Težjo postno akcijo, kot sem si zadal, bolj sem imel strah, da se postni čas ne bo nikoli končal. Prvi dnevi so zato minevali zelo počasi, vsakič znova sem zbiral pogum za premagovanje samega sebe. Nato pa sem občutek za čas nekoliko potisnil na stran, dnevi so minevali in tukaj je – Velika noč! Postni čas je na koncu kar odbrzel mimo, komaj sem še našel čas za velikonočno spoved, nato je sledilo velikonočno tridnevje z vsemi svojimi opravili in na koncu še najbolj slovesno dejanje: vigilija, vstajenjska ALELUJA in procesija, ki se nadaljuje v sveto mašo!
Koliko lepih stvari, obredov in dogodkov se zgodi v teh dneh, vendar je vprašanje, ali tudi naša notranjost, naše notranje razpoloženje sledi temu dogajanju. Spomin na Kristusa izpred dveh tisočletij je ena stvar, moje trenutno stanje pa je lahko nekaj povsem drugega. Kolikokrat sem se v teh dneh srečal z vprašanjem: »Kako naj verjamem, da je Kristus res vstal?« Še težje nam je verjeti, da bomo vstali tudi mi!
Ker smo tako močno zaznamovani s tehničnim pristopom k življenju, nenehni potrebi po empiričnih dokazih, znanstveni razlagi in nujnosti lastne izkušnje, nas vse to ob vsebinah velikonočnih praznikov dela bolj negotove kot pa da bi nam pomagalo pri našem verovanju. Na koncu preprosto rečemo: to je potrebno verovati, sprejeti z vero, druge poti ali možnosti skorajda ni.
Velikonočni kristjani so veseli ljudje, ker njihovo veselje izhaja iz Kristusovega vstajenja in ne kakšnega drugega dogodka. To ni veselje mize, obložene z mnogimi dobrotami; tudi ne veselje srečanja med prijatelji. Gre za veselje odrešenosti! Veselje nad tem, da se je končala ujetost v greh in smrt, ki je vezala celotno človeštvo od začetkov dalje. Še vedno greh in smrt obstajata, vendar nimata več zadnje besede, se z njima življenje ne konča. Kristus nam je odprl vrata večnega življenja, s svojo daritvijo na križu je poplačal Adamov dolg in s svojo krvjo izbrisal zadolžnico prastare krivde (prim. Hvalnica velikonočni sveči).
Dragi prijatelji!
V svojem imenu in imenu vseh sodelavcev UNIPAS-a vam želim doživete in blagoslovljene velikonočne praznike! Naj vaša srca kljub dvomom in raznim pomislekom napolnjuje veselje. Tudi apostoli in žene so bili najprej prestrašeni, a ob srečanju z Vstalim je bil strah premagan. Želim vam, da bi vas vsako srečanje s Kristusom napolnjevalo z upanjem in neizmerno srečo!
Vesela ALELUJA!
Klemen Svetelj s sodelavci UNIPAS-a