Velika noč 2012

»Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?«

»Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom,

ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali…« (Lk 24,18b-21a)

Le kakšna pričakovanja vse so morali imeti apostoli in ostali učenci do Jezusa!? Ne samo duhovnega voditelja, mnogi so v Njem videli tudi političnega voditelja, ki naj bi Izrael osvobodil in rešil nadoblasti Rimljanov. Ampak Jezus znova »razočara« in žalostno konča svojo življenjsko pot pribit na križ.

Ni tako malo primerov, ko Jezus preseneti s kakšno izjavo ali še boljše: ko naredi nekaj povsem drugega, kar so od njega pričakovali. Zlasti farizeji so dostikrat občutili Njegovo nepredvidljivost in se zaradi tega znašli v neprijetnem položaju, ker so sami padli v luknjo, ki so jo hoteli skopati Njemu. Vendar se Jezus ne pusti ujeti v zanke ljudi. Prav tako ga niso mogle zadržati zanke in vezi smrti, čeprav se je navidezno zdelo tako.

Veliki petek je sestavni del velikonočnega tridnevja. Težak, naporen, zahteven, za marsikoga celo preveč zahteven. Spremljati nekoga v trpljenju in smrti – to niso lahke stvari! Vendar veliki petek ni glavno sporočilo velikonočnih praznikov, je le prehod. Je korak na poti do zarje velikonočnega jutra, ki zagotovo pride (čeprav se ure velike sobote vlečejo in vlečejo). Kristus hoče biti z nami na naši življenjski Kalvariji, po kateri stopamo vsak dan. Hoče biti z nami nemočen, osramočen, pribit na križu, zasramovan, mrtev. Hoče biti z nami položen v grob. Hoče pa tudi to, da smo mi z njim v trenutku vstajenja in novega življenja. In ravno ta Njegova želja je novo upanje za nas! Upanje večnega življenja!

Če bodo usta v teh dneh ostala zaprta, naj bo zato srce toliko bolj zgovorno in napolnjeno z veseljem, radostjo, optimizmom in predvsem božjim blagoslovom. Naj se vaš pogled ne ustavi v dogajanju velikega petka, ampak naj vas popelje naprej do velikonočnega jutra. Tam je bistvo celotnih praznikov – Kristusova zmaga nad grehom in smrtjo. In k sodelovanju pri tej zmagi smo povabljeni tudi mi.

Učenca sta prepoznala Kristusa in oči so se jima odprle, njuno srce je vriskalo od veselja in odhitela sta nazaj v Jeruzalem, da bi o tem govorila še ostalim. Naj bodo tudi naša srca polna veselja, da bo ALELUJA odmevala ne samo vsakič en to višje, ampak tudi globlje v življenje.

Vesele praznike vam želim!

Klemen, študentski kaplan

skupaj s sodelavci UNIPAS-a