Srčnost ali jeza?

Srčnost daje trdnost v težavah in stanovitnost v prizadevanju za dobro. Človeka pripravi do zmožnosti, da žrtvuje celo svoje življenje za pravično stvar.

Kakor zavist je jeza najprej strast, spontan vzgib občutljive narave, ki jo delimo z živalmi. Kot vsaka strast se jeza ne pojavi spontano, brez razloga.

 

KKC 382. Kaj je srčnost?

Srčnost daje trdnost v težavah in stanovitnost v prizadevanju za dobro. Človeka pripravi do zmožnosti, da žrtvuje celo svoje življenje za pravično stvar.

 

»Srčnost ali pogum je krepost, ki spodbuja človeka, da se ne zanaša na svoje moči, ampak zaupa v Božjo pomoč. Tako premaga vse strahove in dvome o naporih in bremenih, ki ga čakajo v duhovnem življenju. Obvlada celo strah pred smrtjo. Pogumno ponudi Bogu svoje telo in dušo, da bi ju použil ogenj presvete ljubezni v službi Bogu.« Tako je to krepost opisal francoski pesnik A. Gaudier. Origen pa ji med krepostmi daje prvo mesto, saj je živel v dobi, ko so imeli mučeništvo za najvišje in skoraj edino znamenje svetosti. Zanimivo je, da je Cerkev cenila predvsem mučeništvo žensk in otrok, »slabotnega spola«, ker je v teh primerih prišla še bolj do izraza moč, ki je dar Svetega Duha.

 

Zaradi tega se krščanska srčnost razlikuje od naravnega poguma vojakov. Bojeviti rodovi so vzgajali mlade v trdoti, bojevitosti in preziranju strahu. Plemenite duše znajo biti pogumne na druge načine, ne v vojaških sporih in igrah z orožjem. Kristjan je pogumen iz ljubezni do resnice. Ve se, da otroci lažejo v glavnem iz strahu. Plašen človek skoraj ne more mirno in jasno reči, da se s kakšno stvarjo ne strinja. Pogosto kaj prikriva, se izogiba neposrednemu odgovoru, obljublja tudi to, česar sicer noče in ne more storiti. Kmalu se pokažejo v njem znaki napačne ponižnosti. Kdor je zares vzljubil resnico, kmalu odkrije, da brez poguma ne bo mogel braniti resnice. Le-ta pa zahteva izvrševanje še drugih kreposti.

 

Kaj je jeza?

Kakor zavist je jeza najprej strast, spontan vzgib občutljive narave, ki jo delimo z živalmi. Kot vsaka strast se jeza ne pojavi spontano, brez razloga. Da človek postane napadalen, se mora čutiti napadenega. Napadenega se čuti, kadar pravica ni spoštovana, ne zanj, ne za drugega. Razdraženost nastane, ko se čuti užaljenega. Jeza je po Aristotelu in Avguštinu maščevalnost oz. išče povračilo.

 

Vse Sveto pismo parajo strele pravične jeze. Jeza »krotkega Mojzesa« zaradi malikovanja zlatega teleta. Jeza samega Jezusa, ki vzkipi med velikonočnim pospravljanjem na trgu pred templjem ter nažene trgovce. (Mr 3,5) Knjiga pregovorov je zgovorna: »Ne druži se z jezljivim človekom«. (Prg 22,24) Kaj zdaj? Težavno je jasno dojeti to vprašanje, v katerem si niti cerkveno izročilo ni enotno.

 

Pravična jeza: V Tepotzlanu v Mehiki so ugrabitelji 8. junija 2000 ugrabili deklico Paolo Gallo. Teden dni pozneje je bilo najdeno njeno truplo, kljub izplačani odkupnini. Paolin oče Eduardo pusti službo knjigovodje in se zaradi neučinkovitosti policije spremeni v detektiva. Njegova jeza ga spodbuja pri iskanju. Posveti mu dneve in noči. Po enajstih mesecih najde dekličinega morilca, Francisca Zamora. Paolo je ustrelil v glavo, potem, ko je pobral odkupnino. A ko ima Eduardo morilca na muhi, se noče maščevati sam in ga izroči oblastem.

 

Kako se prepričamo, da je jeza v službi zakonite stvari?

Nujni so trije pogoji: pravi predmet, odkrit namen in pravilen odziv. Jeza potemtakem postane greh, kadar je krivična, maščevalna in nezmerna. Katere so vrste jeze? Razlikujemo jih glede na tri odnose, ki nas lahko prizadenejo ali pripravijo, da reagiramo pretirano: odnos do drugega, odnos do sebe in odnos do Boga.

 

Odpravimo jo: odmaknemo se, postavimo se na mesto drugega, vadimo krotkost, vadimo ponižnost, ne idealizirajmo, ne zlorabljamo poživil, se odpovemo perfekcionizmu, stopimo na pot odpuščanja.

 

Sveto pismo mi govori

2 Mz 2, 11–14 | Ef 4, 26–23

Vprašanja za razmislek

o             Premisli in zaustavi se ob tvojem življenju ter najdi primer, kjer si živel vrlino krščanskega poguma. Kje ti ta vrlina pomaga pri vsakodnevnemu premagovanju težav?

 

o             Koliko te zaznamuje jeza? Ali lahko razbereš, kakšne vrste je? Skušaj analizirati potek: predmet jeze, namen in odziv.

 

o             V skupini podelite osebno izkušnjo poguma ali jeze. V povezavi s svetopisemskim besedilom podelite kar vas je nagovorilo.

 

Pripravila: s. Metka Kastelic

 

Viri: P. Ide in L. Adrian: 7 glavnih grehov, T. Špidlik, Osnove duhovnega življenja