Srečanje s Kristusom

Mnogokrat. Dvakrat najkonkretneje. Včasih vsak dan, včasih mesece ne. Takšno je moje srečevanje s Kristusom. On ostaja zvest, jaz pa … učenka, ki mu kdaj lažje, včasih težje sledi.

Prvič sem se s Kristusom srečala na duhovnih vajah v srednji šoli. Takrat sem se le malo zavedala sebe kot ženske ali okolja, pravic in dolžnosti … Preprosto: bila sem, s poganjajočimi hormoni, simpatijami, domačimi nalogami, pa vseeno – v tihem zavetju Boga, ki me je na teh duhovnih vajah prevzel. Teme tega vikenda se ne spomnim, veliko se je pelo, družilo, imeli pa smo tudi skupine, ki so jih vodili animatorji. Prav tam me je v začetku sobote naš animator skupine navdušil z duhovno ritmično glasbo sicer kar poznane pevke te zvrsti. Po treh sekundah (resnično treh sekundah) vstopa pesmi sem izstrelila iz sebe: kdo je to?! Bog je preko glasbe, ki govori o Njem, dobil mojo pozornost.

Zvečer smo imeli molitveno bogoslužje s priložnostjo za spoved. Nimam pojma, kaj točno sem nesla k spovedi, a danes vem, da je bila ključna, da sem srce pripravila na prihod Ljubezni. Po opravljeni pokori (morala sem za nekoga nekaj zmoliti, hkrati pa je bila ta molitev prošnja), prespani noči, je Bog v nedeljo mojo prošnjo uslišal in … me spremenil. Celo mašo sem prejokala, saj ob spoznanju, da je Kristus živi Bog, ki te posluša, ki celo usliši tvoje prošnje, ne moreš ostati enak. Sledil je teden »hoje po zraku« in nedoumljive sreče in občutka blaženosti. Od takrat naprej je moj pogled na svet in ljudi drugačen – vse, čisto vse ima v sebi sled ljubezni.

Na koncu spodbujam (najprej sebe!) nato pa še tebe, ki to bereš: zaupaj, hodi na duhovne vaje, hodi redno k spovedi in svetemu obhajilu, moli, prosi, preprosto išči, pa ne zato, ker moraš, ampak zato, ker sem priča, da sva se z Jezusom tu tolikokrat srečala in ker verjamem, da če mu otroško zaupamo in ljubimo, nam bo ostalo navrženo.

absolventka Karmen