Poletni oddih in duhovni navdih – Kaprije

alt

V spominu mi je ostala prispodoba o sveči, ki nam jo je na počitniško duhovnem tednu na Kaprijah povedal študentski duhovnik Klemen Svetelj. Spodbudil nas je, da si zamislimo kako se počuti človek v prostoru, kjer je popolna tema. Nato se prižge prva svečka in osvetli prostor. Vzdušje je takoj prijetnejše. Zatem se prižge druga svečka in tretja, … Na koncu je prostor v celoti osvetljen in človek se počuti varnejšega.

 

Nekako podobno si lahko predstavljamo zbiranje skupine enaintrideset mladih, ki smo se v okviru UNIPAS-A (Univerzitetne pastorale), odpravili na otok Kaprije. Mladi iz različnih delov Slovenije, z različnimi pričakovanji, morda občutkom strahu pred neznanim in pred tem, kako bo in kaj nas čaka, smo se v nedeljo, 19. 8. 2012, zbrali v parku Tivoli, v Ljubljani. Po prvem medsebojnem spoznavanju so se začele ‘prižigati svečke’. Vsak dan kakšna svečka več in na koncu tedna, preživetega na Kaprijah, je bil ‘osvetljen’ ves prostor, vzdušje pa enkratno.

 

Glavno vprašanje s katerim smo se v letošnjem počitniško duhovnem programu soočili je bilo: kako spoznati in sprejeti lastno krhkost ter na drugi strani kako si ob tem pomagati s krepostmi, ki so nam bile podarjene.

 

Vsebina nas je popeljala v odkrivanje kreposti, ki nas vodijo, da delamo dobro: razumnost, pravičnost, srčnost, zmernost, vera, upanje in ljubezen. Nasproti krepostim pa stojijo grešna nagnjenja, ki nas nagibajo k zlu: napuh, lakomnost, nevoščljivost, jeza, nečistost, požrešnost in lenoba.

 

Dan smo pričeli z jutranjo molitvijo – hvalnicami. Nato je sledil zajtrk in po zajtrku skok v morje. Nadaljevali smo z duhovnim delom, ki nas je spodbudil k globljemu razmišljanju, premišljevanju o sebi, drugih in Bogu. Vodila sta ga s. Metka Kastelic in študentski duhovnik Klemen Svetelj. Po določenem času, ki je bil namenjen lastnemu razmišljanju, smo se ponovno zbrali in razdelili v štiri skupine. V skupinah smo si delili nova spoznanja in izkušnje, povezane z obravnavano temo. Sledilo je nekaj prostega časa, ki smo ga lahko porabili za pogovore, petje, igranje družabnih iger, … Vsak dan znova nas je slastno in izvirno pripravljeno kosilo okrepilo za popoldanski del dneva – plavanje, raziskovanje morskih globin, sprostitev in osvežitev v morju ter prijetno druženje. Po večerji smo se, hvaležni za čudovito preživet dan, zbrali pri sveti maši, ki je bila za marsikoga vrhunec dneva.

 

Še posebej smo bili navdušeni nad opazovanjem planktona, ki se ponoči lesketa v vodi, opazovanjem sončnega zahoda in še nad mnogimi drugimi lepotami stvarstva.

 

Opis nepozabnega počitniško duhovnega tedna na Kaprijah lahko preprosto zaključim z besedami: oddih, otroška razigranost, nova prijateljstva, pogovori, notranji mir, trenutki tišine, duhovno poglabljanje, odprtost za življenje, …  

 

Barbara Župančič