Pojdite …

Letošnji SDM je imel geslo: ˝Pojdite in naredite vse narode za moje učence.˝ Čas za razmišljanje in pogovor o temi je bil na katehezah. Imeli smo slovenske kateheze s škofoma Jamnikom in Glavanom, katerih se je udeležilo okoli 40 Slovencev. Spoznali smo pomen upanja. V današnjih časih mnogo ljudi obupa zaradi težav, ki jih prizadenejo in ne vidijo izhoda in smisla v njih. Toda za njih ostaja upanje, ki jim ga vliva Jezus. Poleg upanja smo poglobili, kaj pomeni biti Kristusov učenec. Mladi prejmemo vero in jo oznanjamo svetu, vendar moramo paziti, da naša vera ne postane mlačna.

Ustavili smo se pri treh stavkih. Prvi stavek je: Bodi pristen in iskren. To pomeni, da si to, kar si. Znano je, da je človek z jezikom naredil več škode kot z orožjem. Naslednji stavek je: Postajaj to, kar Bog pričakuje od tebe. Vsak mora nekaj narediti iz sebe. Nekateri bodo učitelji, drugi zdravniki, tretji pravniki, itd.  Zadnji stavek pa je: In razsvetljuj ves svet. Pove nam, da moramo biti z nekom in za nekoga. Ljubiti in biti ljubljeni. Ugotovili smo, da se v Braziliji več objemajo, v Sloveniji pa si z roko ustvarimo distanco. Vendar je vse to odvisno od kulture, v kateri smo, in ne pomeni, da smo bolj hladni. Vse te tri stavke lahko prenesemo v naše življenje.

Papež Frančišek je tak kot je, saj ima tudi sam izkušnjo revščine in to živi. Je papež, ki je blizu ljudem. To sem kmalu ugotovila tudi sama. Papežev prihod na Copocabano je razveselil veliko množico mladih. Stali smo ob ograji in na lastne oči videli človeka, ki je odprt za ljudi. Med vožnjo se je večkrat ustavil, stopil ven iz papa-mobila in poljubil otroka, objel invalida in blagoslavljal ljudi. Nasmeh na njegovem obrazu je povedal vse. Rad ima prav vsakega, ne glede na kulturo, spol, videz… Mladi smo vzklikali: »Esta es la juventud del papa!« Naslednji dogodek je bil križev pot. Postaje so bili razporejene po 5 kilometrski plaži. V soboto je sledila dolgo pričakovana Vigilija. Nad nami je bilo temno nebo, polno svetlikajočih se zvezd, ki so ustvarile meditativno vzdušje. Papež Frančišek je v svojem govoru povedal, da naj bomo povezani z Jezusom. Vedno naj govorimo z Njim – ko so dobre in slabe stvari. Rekel nam je, naj se ne bojimo prihodnosti in sprememb, ki se bodo zgodile. Zaupati moramo v Jezusa in ta nam bo povedal, kje in kako začeti. Po nagovoru je sledila molitev pred Najsvetejšim. Presenetilo me je, kako je možno, da je lahko tako velikanska množica popolnoma tiho in moli pred Gospodom. Med mirnimi pesmimi smo sklenili nočno molitev z blagoslovom in v vsakem srcu udeleženca se je naselil mir. Nekateri mladi so prespali na plaži, drugi odšli domov polni prelepih vtisov s tega večera.

Zjutraj je bilo potrebno kar zgodaj vstati, saj je bila dopoldne zaključna sveta maša, ki jo je daroval papež. Na začetku smo zaplesali Flash mob v pozdrav papežu, ki nam je kar dobro uspel. Sveta maša na peščeni plaži ob vročem soncu je res nekaj posebnega. Še večja množica kot v prejšnjih dneh je s svojim prihodom pokazala, da želi oznanjati Kristusov evangelij vsemu svetu. Pri pridigi smo si zapomnili mnoge papeževe napotke za življenje: »Pojdite, brez strahu, in naredite vse narode za moje učence… Želiš biti kot Pilat, ki si umije roke in obrne hrbet? Ali kot usmiljeni Samarijan in Devica Marija?…Vi niste samo moja mladina, ste Jezusova…Bodite uporniki, bodite revolucionarji, ne imejte strahu. Papež računa na vas.« Kdo se ne bi ob papeževih besedah zamislil in videl, da je prihodnost na nas mladih, zato se moramo truditi za dobro in živeti tako, da v besedah in dejanjih posnemamo Jezusa. Sveta maša se je sklenila z blagoslovom in napovedjo, kje bo naslednji Svetovni dan mladih. To bo leta 2016 v Krakovu na Poljskem, ki je tudi domovina Janeza Pavla II. Nešteta množica mladih in mladih po srcu, se je najprej poslovila od novih prijateljev, nato pa počasi odpravila domov.

Verjamem, da je vsak od njih, v teh dneh dobil nekaj zase. Nekatere so razveselili novi prijatelji z drugega konca sveta, drugi so našli mir in besedo, ki jim je vlila moči za prihodnost. Vsak, ki se je Svetovnega dneva mladih udeležil, ga prav gotovo ne bo nikoli pozabil. Dogodki bodo počasi izhlapeli, slike ljudi se bodo zabrisale, glasba bo pozabljena, vendar bo v srcu vsakega od nas ostala luč, ki bo svetila tudi v najbolj temnih dneh našega življenja. Ta plamen pa ne bo nič manjši, če bomo razsvetlili tudi koga drugega, ki bo potreboval pomoč. Luč predstavlja vso milost, ki smo jo prejeli v teh dneh in jo nosimo s seboj. Kmalu bomo imeli možnost, da gremo in v domačih krajih oznanjamo Kristusovo besedo z zgledom. Mislim, da se iz te izkušnje v Riu de Janeiru lahko marsikaj naučimo. Hvala Bog, da sem se lahko udeležila tega Svetovnega dne, saj si mnogi iz finančnih in drugih razlogov tega niso mogli privoščiti. Hvala za vse lepe dni in tudi tiste dni, ko sem bila utrujena od vročega sonca in se mi ni nič ljubilo. Hvala za varno pot in vse dobre ljudi, ki so nam pomagali, ko smo tavali po ulicah Ria. Hvala za prav vsak trenutek življenja. Hvala, ker si z mano, ker me spremljaš na moji poti in mi vlivaš pogum kamorkoli grem. Hvala 😉

Marta