Nikodemovi večeri 2011 – napovednik
Ponedeljek, 14.11.: KRISTJAN – ODGOVOREN DRŽAVLJAN
Kaj je družbeni nauk Cerkve in zakaj pastoralno leto »Pravičnost v ljubezni«? Večer se bo posvečal odgovorom na vprašanja, kako naj razumemo družbene situacije z vidika pravičnosti, kot jo pojmuje družbeni nauk Cerkve. Gosta bosta odkrivala,kako aktivni državljani so kristjani v današnji družbi in kdo pravzaprav so aktivni državljani. Razprava bo tekla o tem, kako po dvajsetih letih samostojnosti upravljamo s svojo državo in katere vrednote nas pri tem vodijo.
Dr. Anton Stres, ljubljanski nadškof in metropolit
Odgovornost za družbene razmere je sestavni del naše splošne moralne odgovornosti. Po letu solidarnosti in dobrodelnosti nas leto družbene pravičnosti spodbuja k močnejši zavesti naše odgovornosti v slovenskem narodu in državi. Težke razmere, v katerih smo se znašli, to odgovornost še bolj zahtevajo. Za to pa je potrebno zavreči nekatere predsodke proti družbenemu in političnemu udejstvovanju vernikov, kajti naša vera ne bi smela slabiti ampak krepiti našo odgovornost.
Matej Cepin , direktor Socialne akademije
Če smo imeli kristjani leta 1991 še izgovor, da nismo usposobljeni in kompetentni za svoje javno delovanje, ga 20 let po tem gotovo ne bi smeli več imeti.
Torek, 15.11.: VZGOJA ZA KRITIČNI UM
Kakšna naj bodo načela vzgoje, ki bodo spodbujala kritični um in kritičen odnos do samega sebe, skupnosti in družbe. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kakšna načela in katere metode gradijo tako za lastno kot skupno dobro odgovornega državljana. Razmišljali bomo, kako je z vzgojo za kritičnost v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu in v družinah po Sloveniji. Ne nazadnje bomo odprli tudi vprašanje formacije kritične misli pri odraslih.
Bogdan Žorž, psihoterapavet
Kako lahko je iz kritičnosti zdrkniti v kritizerstvo in iz prilagodljivosti v slepo podredljivost! Zdi se, da v današnjem času srečujemo oboje, oboje pa je v škodo človekovi zdravi rasti. Ob razmišljanju o vzgoji za kritični um bomo poskušali iskati odgovore prav na to: kako vzgajati otroka, da bo znal, zmogel in hotel sprejemati druge, se prilagajati – obenem pa ohranjati zdravo kritičnost!
Sreda, 16.11.: SLOVENIJA – MOJA DOMOVINA
Večer »Slovenija – moja domovina« se bo dotaknil vloge domoljubja pri nas. Je domoljubje še v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ali postaja tabu tema? Z gostjo večera bomo ob spoznavanju osamosvojitvenih procesov odkrivali, kakšen predznak dajemo Slovenci domoljubju. Pri tem bomo odprli tudi vprašanja, kje in kako se sistematično goji domoljubje in kje je meja med domoljubjem in nacionalizmom, ali Slovenci zares doživljamo svojo državo kot domovino oz. ali je to sploh potrebno.
Dr. Rosvita Pesek , novinarka in publicistka
Kjer so pričakovanja velika, je tudi razočaranje silno!
Četrtek, 17.11.: BITI POLITIK DANES
Goste večera bomo vprašali, zakaj se danes, ko se politiko označuje predvsem negativno, odločiti zanjo in kako vlogo politika – političarke vzeti nase kot svoje poslanstvo. Zanimalo nas bo, kako lahko svoje vrednote uresničujejo v političnem življenju. Večer bo predstavil osebne zgodbe in motive političnega delovanja, njihovo politično aktivnost in realnost političnega življenja.
France Cukjati, stranka SDS
Slovenska politika nujno potrebuje "dokapitalizacijo" etičnih vrednot!
Dr. Magdalena Alenka Šverc, stranka NSi
V tistih dneh, ko je Mojzes dorastel, je šel k svojim bratom in videl, kako težaško delajo. Zagledal je Egipčana, ki je pretepal Hebrejca, enega izmed njegovih bratov. Ozrl se je na levo in na desno, in ko je videl, da ni nikogar, je Egipčana ubil in ga skril v pesek. Ko je šel drugi dan spet ven, glej, prepirala sta se dva hebrejska moža. Rekel je tistemu, ki ni imel prav: »Zakaj tepeš svojega bližnjega?« Rekel je: »Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika nad nami? Ali me hočeš ubiti, kakor si ubil Egipčana?« Mojzes se je prestrašil in rekel: »Resnično, stvar se je razvedela.« (2 Mz 2,11-14)
Jernej Vrtovec, predsednik Mlade Slovenije
Politika je danes vse. Kroji življenje slehernega državljana. Svoje družbeno – politično udejstvovanje prepoznam kot zmožnost razvijanja talenta, da delujem v dobro skupnosti.
Franci Kek, stranka Zares socialno liberalni
Poslanec – od ljudstva izbrani "sovražnik" ljudstva.
Ponedeljek, 21.11.: KAJ LAHKO CERKEV REČE NA PODROČJU SODOBNIH ETIČNIH IN MORALNIH VPRAŠANJ, ŠOLSTVA IN VZGOJE?
Z eminentnimi gosti bomo razmišljali o vlogo Cerkev v tem trenutku, ko ji mnogi zaradi škandalov odrekajo avtoriteto in glas na družbenem področju. Kako Cerkev govori in kdo jo posluša? Gostje bodo razpravljali o priložnostih in ovirah na etičnem, moralnem, šolskem in vzgojnem področju. Razmišljali bodo o tem, kako slišijo Cerkev in kako si predstavljajo delovanje Cerkve na področjih, na katerih so sami dejavni.
Dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof
"SRCE GOVORI SRCU – COR AD COR LOQUITUR" – Frančišek Saleški v pismu škofu Bourgesu leta 1604. Kristjanova govorica sodobnemu iskalcu in družbi, v kateri živimo, naj bi bila predvsem način življenja, ki izvira in osebne in pristne vere, ne pa teoretična in abstraktna "telovadba možganov", ki slej ko prej zaide v dogmatizem in poceni moraliziranje. Samo, če sami živimo besedo evangelija, ki osvobaja, prinaša mir, pogum in radost bivanja, to lahko podarimo tudi drugim.
Dr. Radovan Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani
(Teorija) relativnosti velja za fiziko, ne etiko. (Albert Einstein)
Dr. Jože Trontelj, predsednik SAZU
Sekularne bioetike se razlikujejo po stopnji svoje libertarnosti. Močno pa prevladujejo pogledi, kodificirani v Oviedski konvenciji Sveta Evrope o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino. Na številnih področjih so stališča skoraj identična. Še največja odstopanja so pri pravicah človeškega zarodka. A tudi tu lahko vsaka država pristopnica zase uveljavi višji etični standard. Krščanska etika je nedvomno pustila globoko sled tudi v današnji civilizaciji zahodnega sveta.
Torek, 22.11.: VERA IN KULTURA
Gost večera nam bo predstavil, kako se v njegovem življenju prepletata vera in kultura oz. umetnost. Spregovoril bo o razliki med kulturo in umetnostjo in o razliki med umetnostjo in vero. Razmišljal bo o tem kdaj je gledališče dolgočasno in zakaj je krščansko gledališče še najbolj dolgočasno. O razliki med pristnostjo, resničnostjo in realnostjo in o tem zakaj zahtevamo vrhunsko umetnost in pristajamo na slabo krščansko umetnost. In seveda: kakšno vlogo pri tem igra Cerkev?
Gregor Čušin, dramski igralec
Krščanska umetnost – pred uporabo natančno preberite navodila. O tveganju in neželenih stranskih učinkih se posvetujte s teologom.
Sreda, 23.11.: KDO USTVARJA, KAKO DELIMO
Gosta večera bosta vsak s svojega gledišča razmišljala, kako kot skupnost ustvarjamo, kje so naši skupni viri in kako ustvarjeno porabljamo ter delimo. Kako porabljamo javne finance, ki jih skupaj prispevamo v državno blagajno? Slovenija sodi med bogate države, vendar prizadevanje za razvoj terja svoj davek, ki se najbolj pozna na našem okolju in v medosebnih odnosih. Kako krepiti ustvarjalne in pravične načine ustvarjanja in delitve dobrin? Odprli bomo vprašanje odnosa katolištva do nekaterih ideologij, kot je na primer liberalizem.
Mag. Bernard Brščič, predavatelj na Ekonomski fakulteti
Vprašanje, kaj posamezniki dolgujemo drug drugemu, je eno temeljnih vprašanj politične filozofije. Dobra družba je pravična družba, a vprašanje, če socialno pravična. V nepopolnem svetu, v katerem živimo, je ta privid, svojevrstno protislovje v izrazih. Edini dosegljiv tuzemski politični ideal je udejanjanje postopkovne pravičnosti.
Dr. Edvard Kovač, OFM, filozof in teolog
Človeka lahko opredelimo kot ustvarjalno bitje, pri čemer je gospodarsko ustvarjanje samo neka razsežnost človeške širše kreativnosti. Človek je namreč kreativno bitje tudi v duhovnem in etičnem smislu in kot tak vedno ohranja dostojanstvo človeške osebe. Prav v imenu tega dostojanstva pa je tudi vzpostavil vzajemnost z drugimi ljudmi. Tako lahko preživi tudi nekdo, ki gmotno ne ustvarja. Kako naj človek ustvarja in medsebojno deli pridobljeno, ne da bi pri tem koga zanemaril in ne da bi zapravil največje bogastvo, v katerem živi, ki je narava sama?
Četrtek, 24.11.: ODGOVORNOST ZA SKUPNO DOBRO
Zaključna okrogla miza Nikodemovih večerov 2011 se navezuje na uvodno srečanje in želi predstaviti konkretno situacijo civilne družbe (krščanskih in/ali popolnoma civilnih organizacij). Gostje bodo predstavili, kako deluje naša civilna družba, s kakšnimi izzivi in ovirami se srečuje. V kolikšni meri smo vsi skupaj odgovorni za skupno dobro in kako bi lahko za dobro nas vseh storili še več? Predvsem nas bo zanimalo, kako iz teorije in besed preiti na konkretne korake v vsakdanjem življenju.
Jože Gornik, bivši direktor CNVOS
Nevladne organizacije kot del civilne družbe prevzemajo veliko odgovornosti v kriznih časih, predvsem pa da tudi z manj denarja delajo dobro in transparentno.
Tilen Mlakar, predsednik SKLS
Med kristjani je še vse preveč vrtičkarstva. Premalo se zavedamo, da se civilna družba ustvarja s povezovanjem in sinergijo.
Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije
Prostovoljno delo je ena od pomembnih dejavnosti, skozi katero se izraža odgovornost civilne družbe in državljanov za skupno dobro in za dobro ogroženih in prikrajšanih posameznikov in skupin. Prostovoljno delo popravlja in spreminja svet. Kakšna je njegova pričakovana vloga, kakšna predstavljena vloga, kašna dejanska vloga v našem času?