Nikodem – iskalec odgovorov

»Med farizeji pa je bil človek, ki mu je bilo ime Nikodém; bil je prvak med Judi. Ponoči je prišel k Jezusu…« (Jn 3,1-2a)

Prepričan sem, da nam je zgodnji citat iz Janezovega evangelija vsem dobro znan: judovski učenjak Nikodem na skrivaj pride do Jezusa in začne z njim pogovor. Zakaj na skrivaj, zakaj se želi pogovarjati z Jezusom, kaj ga vleče k Njemu? Cel kup vprašanj nosi v sebi, na katere pa lahko najde samo pri eni osebi – Jezusu Kristusu. Četudi ga je bilo strah in se je bal, se vendar poda na pot in začne pogovor.
V marsičem bi lahko rekli, da smo mi danes kot »sodobni Nikodemi« zelo podobni tistemu Nikodemu izpred 2000 let: polni vprašanje, strahu, iskalci odgovorov … In kje lahko najdemo odgovor? Tistega pravega samo pri Jezusu Kristusu. Vsakodnevna molitev in živ odnos z Bogom omogoča rast, ki si je vsi želimo in po njej hrepenimo.

Vendar pa ni zgolj molitev tista, ki nas usmerja na pot osebne rasti, tukaj so še mnogi drugi dejavniki. Eden od njih je prav gotovo študij in nenehno izobraževanje, tako študijsko strokovno kot osebno duhovno. Nekaj nam pri tem zagotovo lahko ponudijo tudi Nikodemovi večeri, ki bodo v teh dneh potekali na Teološki fakulteti (več o celotnem dogajanju si lahko preberete v rubriki: Nikodemovi večeri).

Prepričan sem, da je vsebina letošnjih predavanj aktualna za vsakega izmed nas. Solidarnost, dobrodelnost, prostovoljstvo – stvari oz. dejavnosti, s katerimi se dnevno srečujemo in zapolnjujejo naše življenje. Pomembno je, da svoje dejavnosti ovrednotimo, osmislimo, mogoče celo postavimo na nove temelje in določimo nove cilje. Da nam solidarnost in dobrodelnost ne postaneta zgolj »prostočasni« dejavnosti, ampak eden temeljnih kamnov našega vsakdanjika. O vsem tem nam bodo spregovorili gostje večerov. Kot posameznik sem v svojem bistvu vezan na drugega človeka, z njim delim svoj življenjski prostor, usodo, veselje in žalost, srečo ali nesrečo. Ne morem in ne smem ostati zaprt znotraj ograde svojega življenja, ker s tem siromašim sebe in druge.

Potreba po izobraževanju? Dokler sem hodil v šolo, te potrebe nisem čutil, ker je bilo to moje vsakdanje delo. Ko sem pričel z delom, sem začutil potrebo po izobraževanju! Svet gre v svoji miselnosti in razvoju tako hitro naprej, da ga moramo neprestano slediti in proučevati. Če ga ne, zelo hitro ostanemo nekje zadaj, zastareli ali celo nazadnjaški. Sicer je treba priznati, da ni vse slabo, kar je bilo včasih, kot tudi ni vse dobro, kar imamo sedaj. Pomembno pa je, da se trudimo ohranjati zdravo presojo in kritičnost do vsega, kar se okrog nas dogaja. Zunanji svet je danes zelo agresiven v odnosu do posameznika in njegove osebne svobode, zato je še toliko pomembnejše, da sproti vzpostavljamo ravnotežje med tem, kar nam govorijo drugi in tem, kar mislimo mi sami.

Nikodema mnenje okolice ni potešilo v njegovi radovednosti, odločil se je za pot do Jezusa. Bodimo mu podobni in se tudi mi ne pustimo ujeti v mnenje množice, ampak gradimo lastne misli, kriterije, lestvico vrednot. Naj nam k temu pripomore tudi dogajanje okoli Nikodemovih večerov.

Klemen