Misli o zakladu in srcu

»'Kjer je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce' …Pomembno je, da ne zamešamo zakladov. Obstajajo namreč 'tvegani zakladi', ki zavajajo in jih moramo pustiti za sabo, to so zakladi, ki jih kopičimo tekom življenja in ki so s smrtjo nični. Še nikoli nisem videl, da bi za pogrebnim sprevodom vozil selitveni kombi. A obstaja tudi zaklad, ki ga lahko vzamemo s sabo, zaklad, ki nam ga nihče ne more ukrasti, ki ni tisto, kar si privarčeval zase, ampak je tisto, kar si dal drugim. Ta zaklad, ki smo ga dali drugim, to bomo odnesli … Ljubezen, služenje, potrpežljivost, dobroto, nežnost – to so čudoviti zakladi in te bomo odnesli, ostale ne.

Zaklad, ki je vreden v Božjih očeh, je tisti, ki se je že na zemlji nabiral za nebesa. Jezus naredi še korak naprej in zaklad poveže s srcem, ustvari odnos med dvema točkama. Kajti naše srce je nemirno… Gospod nas je naredil nemirne, da bi ga iskali, da bi ga našli, da bi rasli. A če  naš zaklad ni od Gospoda, naše srce postane nemirno zaradi stvari, ki niso prave. Mnogi, tudi mi, smo nemirni. Srce, ki želi samo kopičiti stvari, je utrujeno, nikoli ni izpolnjeno, postane leno in brez ljubezni. Razmislimo o tem, kakšno je moje srce: je utrujeno srce, ki se želi le zaposlitvi s stvarmi, z dobrim bančnim računom, s tem in onim; ali pa imam nemirno srce, ki vedno najbolj išče stvari, ki jih ne more posedovati, Gospodove stvari? Ta nemir srca je treba vedno gojiti…
Jezus spregovori še o očesu, ki simbolizira namen srca, ki je svetilka telesa. Srce, ki ljubi, razsvetljuje telo, pokvarjeno srce pa bo telo naredilo temno. Od kontrasta med svetlobo in temo je odvisno naše presojanje stvari… Iz kamnitega srca, ki je navezano na zemeljski zaklad, na 'egoistični zaklad'…, prihajajo vojne. Vse te kamnite koščke srca Gospod spremeni v človeške, s tistim nemirom, s tisto dobro tesnobo, ki nas žene naprej, tako da iščemo njega in se mu pustimo iskati… Naj nam Gospod spremeni srce! Tako nas bo rešil. Rešil nas bo zakladov, ki nam ne morejo pomagati pri srečevanju z njim, pri služenju drugim; dal nam bo tudi luč, da bomo spoznavali in sodili v skladu z resničnim zakladom, ki je njegova resnica. Gospod naj nam spremeni srce, da bi iskali resnični zaklad in tako postali osebe svetlobe in ne osebe teme.« (Papež Frančišek med sv. mašo, 21. junija 2013)
 »Potrebno je najti načine, da bi vsi lahko uživali sadove zemlje. Človek in njegovo dostojanstvo sta v nevarnosti, da postaneta abstrakcija, ko gre za vprašanja kot so uporaba sile, vojna, podhranjenost, izključenost, kršenje temeljnih svoboščin ali finančna špekulacija, ki v tem trenutku pogojuje ceno živil in jih obravnava kot vsako drugo blago, pozabljajoč na njihov prvotni namen.« (Papež Frančišek udeležencem zasedanja FAO, 20. junija 2013)
 »Ti moraš moliti k Očetu. To je močna beseda: Oče. Moliti moraš k tistemu, ki te je ustvaril, ki ti je dal življenje; dal življenje tebi, meni. Oče je tudi tisti, ki te spremlja na tvoji poti, pozna vse tvoje življenje. Vse: to, kar je dobro, in to, kar je manj dobro. Vse pozna. Če molitve ne začnemo s to besedo – ne samo izrečeno z usti, ampak izrečeno s srcem – ne moremo moliti kot kristjani.
'Oče' je močna beseda in odpira vrata… 'Oče, grešil sem' – to je ključ vsake molitve. Čutiti, da nas Oče ljubi. Imamo Očeta, ki je zelo blizu, in nas objema. Vse te žalosti, skrbi, ki jih lahko imamo, pustimo Očetu. On ve, kaj potrebujemo. Ne molimo 'Oče moj', ampak 'Oče naš', kajti jaz nisem edinec, nihče med nami ni. In če ne morem biti brat, bom zelo težko postal sin tega Očeta, kajti on je Oče vseh. Zagotovo je moj, ampak je tudi Oče drugih, mojih bratov. In če nisem v miru z mojimi brati in sestrami, mu ne morem reči Oče.
Tako lažje razumemo, zakaj je Jezus po tistem, ko je izrekel molitev Očenaš, poudaril, da če drugim ne odpustimo njihove pregrehe, jih tudi Oče ne bo odpustil nam. Zelo težko je odpustiti drugim, zares je težko. Ne, ne moremo moliti s sovražniki v srcu! … A Jezus nam je obljubil Svetega Duha. On je ta, ki nas v srcu uči, kako reči 'Oče' in kako reči 'naš'. Prosimo danes Svetega Duha, naj nas nauči reči 'Oče' in da bomo lahko rekli 'naš' ter se pomirili z vsemi našimi sovražniki.« (Papež Frančišek med sv. mašo, 20. junija 2013)