Jutri …

Ko je kmet zjutraj vstal in pogledal skozi okno na travnik, je videl, kako so se narcise razcvetele prav okoli njegovega doma. »Kako lepo!« je vzkliknil. »Rad bi ostal in občudoval cvetlice, a moram iti na polje orat.« Ko se je zvečer vrnil, so narcise že odcvetele.

Drugi dan je kmet videl dva vrabčka, ki sta sedla na okensko polico. Bila sta zelo ljubka in njuno čivkanje zelo razposajeno. »Kako lepo petje« je zavzdihnil, »a mu bom prisluhnil, ko bom pomolzel krave.« Ko se je vrnil, sta ptička že odletela.

Ko je naslednji dan vstal je zaslišal ropot pred vrati. Pogledal je skozi okno in videl lepega belega žrebca, poskakujočega v jutranjem soncu, kot da ga vabi naj ga zajaha in odjezdi z njim med polja. »To je najlepši konj, kar sem jih kdaj videl,« je rekel. »Vrnil se bom in oddirjal s teboj, brž, ko bom popravil ograjo za hišo.« Žrebec ga ni čakal, da bi popravil ograjo.

Mnoga leta je bil kmet jutro za jutrom priča kakšnega čudovitega dogodka pred svojo hišo. Toda potrebno je bilo skrbeti za kmetijo, zato ni našel časa, da bi se ustavil in občudoval te stvari…

Naj moje razmišljanje začnem z zgodbo, ki ima lahko več naukov. Eden od njih je lahko ta, da ponujene možnosti pogostokrat odlašamo na kasneje, na jutri, na enkrat drugič. Kako znana nam je ta navada, kadar smo tik pred pomembno odločitvijo, pred delom, ki bi ga bilo nujno potrebno opraviti, pred izpitnim gradivom, ki me vabi, da ga osvojim.

»Priložnost izgubljena, ne vrne se nobena«, je znani slovenski rek. Pomislimo kako zadovoljni smo, kadar premagamo neko težavo ali osvojimo zadani cilj, se obogatimo z novim spoznanjem naredimo nekaj dobrega ali zastonjsko darujemo nekaj od svojega.

Smo v času izpitov, ko bomo lahko podobno, kakor kmet v zgodbi nasedali številnim skušnjavam, da bi se izognili temu kar nas trenutni čas in naloge vabijo. Toda ali to izogibanje pomeni tudi odklon od tega kar Gospod v tem življenjskem trenutku od mene pričakuje? Upam, da ne.

V januarju smo zaključili z božičnim časom in vstopili v čas med letom. Liturgična barva bogoslužnih oblačil v času med letom je zelena. To je barva življenja, upanja, narave, stvarjenja. Morda nam ravno obdobje, kjer na zunaj nimamo večjih praznikov pomaga, da se lotimo naših vsakdanjih dolžnosti.

In naj bodo izpiti priložnost, odskočna deska za to, da profesorju, predvsem pa sebi dokažem, da sem v obdobju poglabljanja dojel in se hkrati oplemenitil ter s tem postal tudi kvalitetnejša oseba za okolje, družbo, svet.

Marija, sedež Modrosti, prosi za nas!

s. Metka Kastelic