Peti večer: »Kaj lahko Cerkev reče na področju sodobnih etičnih in moralnih vprašanj, šolstva in vzgoje«
5. večer letošnjih Nikodemovih večerov z naslovom: »Kaj lahko Cerkev reče na področju sodobnih etičnih in moralnih vprašanj, šolstva in vzgoje« so oblikovali dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor ljubljanske univerze ter dr. Jože Trontelj, predsednik SAZU.
Škof Jamnik je v svojem nastopu poudaril, da se moramo varovati vdanosti v usodo, v prepričanju, da ima svet svoj tok, ki ga ni mogoče v ničemer spremeniti. Škof meni, da pride do pozitivnih sprememb že z našo dialoško držo, z zavestno odločitvijo, da si hočemo gojiti več medsebojnega zaupanja, pa tudi z odpovedjo cenenemu iskanju sovražnikov kot opravičevanju za lastno pasivnost. Vsi, ki se osamijo, postanejo žrtve manipulacije in je zato njihov prispevek za skupnost jalov, je še povedel škof Jamnik.
Rektor univerze dr. Pejovnik je poslušalce vznemiril s trditvijo, da zadnjih deset let pomeni prelom na področju znanstvenega raziskovanja. Zaradi hitrega razvoja vedno manj poznamo možnosti negativnih učinkov znanstvenih odkritij. Skrb vzbuja tudi podatek, da je znanost vse dražja, kar pomeni, da lahko v znanost vlagajo samo bogate države in velike korporacije, ki imajo za cilj predvsem tržni pomen znanstvenih odkritij. Tudi družboslovne vede so vse bolj pogosto uporabljene za manipulacijo z ljudmi, ko je mogoče z znanjem psihologije in sociologije ter računalniško obdelanih tržnih raziskav na več milijonskem vzorcu vnaprej predvideti odzive množic na posamezne produkte. Zanimiva je bila tudi Pejovnikova podoba vrtine, s katero je ponazoril delo sodobnega znanstvenika. Ta vedno globlje prodira v svojo vrtino, njegov pogled je zato vse bolj parcialen in nazadnje je s svojim izsledkom popolnoma osamljen, s tem izgubi ves občutek, kaj njegovo odkritje pomeni za celoto resničnosti. Izhod iz te totalne specializacije vidi Pejovnik v pogovoru filozofov in teologov ter umetnikov z naravoslovci, in seveda tudi obratno.
Predsednik SAZU vidi največ etičnih dilem v obravnavi človeškega bitja pred rojstvom in v predsmrtnem stanju. Zavzema se za princip kontinuitete, kar pomeni, da od spočetja do razvitega človeškega bitja ni skokov. Ta princip pritrjuje stališču Cerkve, ki terja spoštovanje človekovega življenja od spočetja do naravne smrti. Za izhodišče etične presoje je po prepričanju dr. Trontlja treba vzeti vrednoto človekovega dostojanstva in šele nato vrednoto človekovega življenja. Kajti, če je izhodišče življenje, lahko prihaja do zlorab, ko lahko medicina podaljšuje življenje tudi, ko bi človeku morala dopustiti, da se poslovi. Odločno je zavrnil kot etično nesprejemljivo, da bi kdo zaradi neozdravljive bolezni zahteval pravico do smrti po rokah drugega človeka, kar je trenutno mogoče uresničiti v Švici. Dr. Trontelj vidi velik pomen v stališčih, ki jih glede etičnih vprašanj prispeva cerkveno učiteljstvo. Ta stališča mnogokrat naletijo na nerazumevanje, toda po drugi strani so dragocena zato, ker Cerkev pri njih z močnimi argumenti vztraja.
Uvodnim nastopom je sledila živahna diskusija, ki je poglavitne trditve gostov še poglobila. Večer je izzvenel v spoznanje, da se na eni strani nad svet zgrinjajo črni oblaki, ker ne vemo, kaj lahko nastane iz vsega tega, kar znamo in zmoremo. Toda po drugi strani je veliko znamenj, ki govorijo, da se vse več ljudi zaveda resnosti trenutka, zato popravljajo svoja preveč liberalna in ohlapna etična stališča.
http://audio.ognjisce.si/index.php?p=Arhiv_leto_2011/Nikodemovi_veceri_2011
VIDEO – Socialna akademija:
JAMNIK: http://www.youtube.com/user/SocialnaAkademija#p/u/4/A5RLFZR12hY
PEJOVNIK: http://www.youtube.com/user/SocialnaAkademija#p/u/3/iKTqv7a4olM
TRONTELJ: http://www.youtube.com/user/SocialnaAkademija#p/u/2/_hp3Qpuojwk
