Skupaj za / v lepšo prihodnjost

SKUPAJ ZA / V LEPŠO PRIHODNOST

Sedim za računalnikom v sobi in gledam vhodna vrata našega študentskega doma. Že včeraj zvečer se je večina študentov in študentk vrnila v svoje sobe, eni polni veselja in pričakovanja, drugi nekoliko s strahom in žalostjo, ker so se počitnice končale. Še bolj otožni so bili obrazi tistih, ki jim ni uspelo opraviti vseh študijskih obveznosti in morajo sedaj ponavljati letnik, pavzirati, bodo menjali smer študija… Prav tako so bili negotovi pogledi novih študentov in študentk, ki šele začenjajo svojo študijsko pot, a jih na začetku mučijo skrbi, katera »trola« pelje do njihove fakultete, kje se uredi vse potrebno za študentske bone, kakšnega cimra/cimro bodo dobili, ali se bodo ujeli z njim/njo… Tisoč in ena skrb, kdo bi bil miren?

A nemir (pa naj bo zgolj v srcu ali viden tudi navzven) ne more skriti želje slehernega po lepšem in polnejšem življenju, kjer ni dovolj le izobrazba in strokovno znanje, potrebne so tudi: človeške vrline, socialne veščine, duhovne globine. Marsikaj od tega smo že razvili ali smo si pridobili v življenju do sedaj, določene stvari bo treba še razviti ali dopolniti. Tukaj si upam reči, da nikoli ne bomo prišli do konca!

Ob vsem tem se mi zdi pomembno dejstvo, da na tej poti osebnega zorenja in izpopolnjevanja nikoli nismo sami. Človeška plat sicer ni povsem 100% zanesljiva, tukaj bomo dostikrat razočarani. Pomembno je, da kljub tovrstnim razočaranjem ne izgubimo zaupanja vase in v človeka na splošno. Da se ne zapremo sami vase in nikogar več ne spustimo blizu – to je pot v propad! Seveda je v takšnih trenutkih težko dvigniti glavo in poiskati nekoga, ki bi me bil pripravljen poslušati in mi pomagati, vendar je vredno truda!

Na drugi strani pa smo lahko popolnoma brez skrbi glede odnosa z Bogom – On nas ne bo zapustil, nikoli! To je dejstvo, ki drži od vekomaj in na katerega se lahko vedno naslonim brez bojazni, da bi bilo kaj drugače. Bog je z menoj: kjerkoli, kadarkoli, v kakršnem koli stanju že sem! In se me veseli ter želi hoditi z menoj na faks, na zabave, domov… Le jaz ne smem pobegniti proč od Njega!

Dragi študentje in študentke! Ob začetku novega akademskega leta vam želim, da bi sprejeli tega Sopotnika, ki naj bo vaš ščit in vaša obramba (prim. Ps 18; Ps 33,20). Želim vam, da bi z Gospodom in ob medsebojni pomoči skupaj vstopali v lepši jutri in se vsi trudili za to.

Na koncu naj vas še povabim k slovesni sv. maši ob začetku novega akademskega leta, ki jo bomo obhajali skupaj z gospodom nadškofom Antonom Stresom v torek, 11. oktobra, ob 18.30 v ljubljanski stolnici. Z nami bo prepeval študentski zbor MPP. Izročimo prihajajoče leto v Gospodove roke ter prosimo Njegovega blagoslova!

Lepo povabljeni, pa še drugim povejte!

                                                                                                                   Klemen Svetelj, študentski duhovnik