Pridite k meni in se odpočijte

Julijska vročina, čas dopustov in šolske počitnice so z ulic odpeljala vsakdanje obraze, ki jih redno srečujem, ko se odpravim po obveznostih. Poigram se z mislijo, le kje je danes tisti očka, ki svojega malčka prevaža na kolesu v vrtec, pa tisti študentje, ki v jutranjih urah s slušalkami v ušesih skušajo ubežati izpitom, še tiste gospe ni več videti, ki se med hojo nervozno oklepa torbe polne pomembnih papirjev.

Zamišljeno hojo po ulici prekine navdušen pozdrav in pred menoj stoji znanka iz mladih let. V hipu naju besede odnesejo v tiste dni, ko smo se urno potepali po planinskih poteh, presedeli večere ob prasketanju ognja in ubiranju kitare, se veselili kolesarjenja po dolini Trente in z zemljevidom odkrivali lepoto Slovenijo. Znanka je okrepljena od živih spominov odšla svojim opravkom naproti, meni pa je misel od nekoč prihajala na danes. Kaj je že to dopust, počitnice, prosti čas?

To je zaslužen čas, ki mi je dan, ki mi je podarjen, za katerega sem hvaležna. To je čas, ko delam nekaj drugega kakor običajno, ko se z osebami srečam drugače, znotraj drugih dejavnosti, pa vendar to kar sem. To ni čas naveličanega brezdelja, ampak priložnost za sproščeno učenje, ustvarjalno veselje in bivanje s tistimi, ki mi veliko pomenijo.

Mnogim pa počitniški čas pomeni tudi priložnost za poglabljanje duhovnega življenja. Sam Jezus v božji besedi pravi: »Pridite k meni in se odpočijte«. Bivanje v Njegovi navzočnosti razjasni poglede, postavi stvari in odnose v pravo dimenzijo, podeli mir v srcu. Vse to pa pomaga, da se človek tako v duhu, kakor v telesu odpočije, le Gospod nam lahko pomaga nositi breme in nas s tem osvobodi. Odpočiti si v Jezusovi navzočnosti je kakor priti po dolgem času, pod domač krov, h tistim, ki nas imajo radi. Privoščimo si to v teh počitniških dneh.

s. Metka