Kristjan in radost

V pustnih dneh bo veliko ljudi mislilo, da so veseli. Veselje je nekaj dobrega. Vsekakor pa obstajajo razne vrste veselja. Papež Frančišek se v svojih homilijah poglablja v čisto preprosta vprašanja. Na primer, kaj je navadno veselje in kaj je radost, ki označuje kristjana.

"Kristjan je človek radosti. To nas uči Jezus, nas uči Cerkev. Kaj pa je radost? Mar je to veselje? Ne, to ni isto. Veselje je dobro, kajne? Lepo se je veseliti. Toda radost je več, je nekaj drugega. To je stvar, ki ne izvira iz ugodnosti posameznega trenutka, temveč je nekaj globljega. Radost je dar. Za dolgotrajno čustveno veselje je značilno, …

da se rado sprevrže v površnost, in da nas vodi v neko določeno stanje pomanjkanja krščanske modrosti, nas naredi malo neumne, malo naivne, kajne? Vse je veselje … ne. Radost je nekaj drugega. Radost je Božji dar. Napolnjuje nas od znotraj. Radost je kot maziljenje s Svetim Duhom. Ta radost pa je v gotovosti, da je Jezus z nami in z Očetom."

Radosten človek je notranje gotov, pravi Frančišek. Njegova gotovost je v tem, da je "Jezus z nami, da je Jezus z Očetom." A kaj naj naredimo, da bomo to radost imeli vedno v sebi? Mar naj jo ustekleničimo?

 "Ne, kajti takrat, ko hočemo to veselje samo zase, naše srce zboli, se "pomečka". Naš obraz ne razodeva radosti, temveč otožnost in to ni zdravo. Otožni kristjani imajo včasih obraze bolj podobne v kis vloženi pikantni papriki, kot pa nekomu, ki je radosten in ki živi lepo. Radost tudi ni mirujoča: gibati se mora, iti mora naprej. Radost je krepost romarica. To je dar, ki potuje, ki gre po poteh življenja, ki stopa skupaj z Jezusom: pridiga, oznanja Jezusa, radost širi in podaljšuje cesto življenja. To je res krepost velikih, tistih, ki so prerasli drobnarije, ki so nad človeškimi malenkostmi, ki se ne pustijo posrkati od raznih internih nadrobnosti v skupnosti, v Cerkvi: vedno gledajo obzorje."

"Radost je dar, ki v nas ustvarja krepost velikega duha. Kristjan ima velikega duha, ni plašen drobnjakar. Velikodušnost je krepost, ki daje dihati, ki vodi naprej, a z duhom, ki je napolnjen s Svetim Duhom. To je milost, za katero moramo prositi Gospoda, radost."

"Cerkev nas vabi, naj prosimo za radost in za željo. To, kar kristjana vodi po poti naprej, je želja. Kolikor večja bo tvoja želja, toliko bolj velika bo tvoja radost. Kristjan je človek radosti. Na poti življenja želeti vedno več. Prosimo Gospoda za to milost, za ta dar Svetega Duha. Prosimo za dar krščanske radosti. Daleč od žalosti, daleč od preprostega veselja, … radost je nekaj drugega. To je milost, za katero moramo prositi." (Papež Frančišek, 10. maja 2013)