Nikodemovi večeri 2014
48. Nikodemovi večeri so bili od 17. do 27. novembra 2014. V osmih večerih smo preko predavanj in okroglih miz obiskovalcem pomagamo razumeti in ovrednotiti povabilo papeža Frančiška: »Pojdite na obrobje!« (Veselje evangelija, 20 in 46).
Z obrobjem se človek lahko srečuje na osebni ravni, kjer ga marsikaj ovira pri tem, da bi živel v polnosti; lahko se z njim srečamo v Cerkvi, oziroma se mora z njim Cerkev srečevati in v obrobnih skupinah videti izziv za poslanstvo (delo z brezdomci, revnimi, Romi, …); niti mu ni tuje družbeno okolje, morda se na njem včasih nahajajo tudi verske skupnosti.
Srečanja so potekala vsak večer ob 19.30 v dvorani Teološke fakultete v Ljubljani.
Poročila na spletni strani Mladi val
Ponedeljek, 17. november
Veselje evangelija za obrobne
Papež Frančišek nas vabi k veselju evangelija za obrobne
Evangelij je vesela novica. Pa ga danes še tako dojemamo? Je sodobni človek še sposoben sprejeti njegovo sporočilo? Morda bolj kot kdajkoli … Saj veselje evangelija napolnjuje srce in celotno življenje ljudi, ki se srečajo z Jezusom: ljudi, ki dovolijo, da jih odreši greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti. Papež nas vabi, da prinesemo veselo oznanilo evangelija k obrobnim, k ubogim.
s. Romana Kocjančič FMM, redovnica, urednica Obzorij duha na RTVSLO
Torek, 18. november
Samoljubna žalost
Velika nevarnost mnogovrstne in neznosne ponudbe potrošnje je samoljubna žalost. Kadar se notranje življenje zapre v lastnih koristih, ni več prostora za druge, ni posluha za uboge. Takrat ne poslušamo več Božjega glasu, ne uživamo več blagega veselja njegove ljubezni, ne utripa navdušenja za dobro.
Mnogi, ki zapadejo v samoljubno žalost, postanejo užaljeni, nezadovoljni, brez življenja. To ni izbira dostojnega in polnega življenja. Bog nam tega ne želi. To ni življenje v Duhu, ki priteka iz srca vstalega Kristusa. Kaj naj storimo, da ne zapademo v tako stanje? A če se v njem znajdemo, kakšna je pot v veselje?
P. mag. Silvo Šinkovec DJ, jezuit, filozof, teolog, psiholog in defektolog
Sreda, 19. november
Ranjena občestva
Cerkev na Slovenskem in naš narod nasploh je marsikje ranjen v svoji občestvenosti. Veliko bi pripomogli in zacelili te rane, če bi okrepili dialog, se podprli v medsebojni solidarnosti, spoštovali in cenili darove posameznikov, zamerljivost in gospodovalnost zamenjali z odpuščanjem in ponižnostjo.
Rane (po PIP, 35) si lahko zadajamo ali pa jih celimo. Smo zmožni zbrati toliko moči in popraviti Cerkev?
dr. Vinko Potočnik, duhovnik, dr. družbenih ved: za sociologijo in psihologijo
doc. dr. Igor Škamperle, filozof, sociolog, religiolog in pisatelj
Jože Možina, zgodovinar, novinar in režiser
Četrtek, 20. november
Vsak človek je dragocen
Človek se od nekdaj sprašuje o smislu življenja. Od kod prihajamo … kam gremo? Vsako človeško življenje želi ostati rodovitno, pustiti za seboj sled. Vsi živimo iz dediščine preteklih rodov in puščamo sled prihodnjim rodovom. Osebni spomin in spomin naroda ima globoke korenine. Sodobni človek je vedno v skušnjavi, da sebe ali drugih ne bi prepoznal kot dragocene, vredne življenja … Ali človekovo telo ostaja dragoceno, vredno vsega spoštovanja tudi, ko se je že ločilo od duše? Vse to, kar je živeto v ljubezni, ostane za večno. Kakšen odnos naj imamo do pokojnih? Ima vsakdo pravico do groba?
Ddr. Verena Vidrih Perko, arheologinja,muzeologinja, kustosinja
Ponedeljek, 24. november
Medij te (lahko) naredi ali uniči
Moč sodobnih medijev pri ustvarjanju javnega mnenja je nesporna. V državah z demokratično ureditvijo so mediji resnično četrta veja oblasti. Že s samim golim poročanjem (ali molčanjem) o določenih temah usmerjajo pozornost javnosti k vprašanjem, ki sploh niso nujno najpomembnejša. Če dodamo k temu še način, kako poročajo o določenih zadevah, lahko potrdimo prepričanju mnogih, da mediji oblikujejo in soustvarjajo podobe dejanske resničnosti.
Ana Jud, novinarka in pisateljica
Dejan Steinbuch, novinar
Jurij Paljk, pesnik in novinar
Rok Čakš, novinar
Torek, 25. november
Obrobje kot izziv
Majhen in krhek človek je v središču odrešenjskega poslanstva Jezusa Kristusa in Cerkve. Na kakšen način in v kolikšni meri Cerkev v Sloveniji izpolnjuje svoje poslanstvo do ljudi »na obrobju« družbe? Kakšen je odnos vernih do tistih, ki so v življenju na tak ali drugačen način prikrajšani. Kaj bi posameznik ali skupnost še lahko storila?
O izzivih obrobja nam bodo spregovorili predstavniki Karitas, pastorale Romov, trgovine z ljudmi in Skale.
Imre Jerebic, Slovenska Karitas, generalni tajnik
Peter Kokotec, župnik v Črnomlju, koordinator za pastoralo Romov
Nina Stenko Primožič, socialni programi pri Slovenski Karitas, pomoč žrtvam trgovine z ljudmi in preventiva
Rafo Pinosa, duhovnik salezijanec, dolgoletni mladinski delavec, specializant managementa človeških virov
Sreda, 26. november
Mladi – ujetniki preteklosti?
Kako mladi gledajo na preteklost? Kako gledajo na rane slovenskega naroda, politične diskvalifikacije, in medsebojno diskriminacijo Slovencev? Bi bilo vse skupaj najbolje pozabiti ali do konca razčistiti?
Dajmo besedo podmladkom političnih strank, mladinskim organizacijam in razmišljujočim mladim posameznikom – tistemu delu mladih, ki imajo vizijo in se zavedajo odgovornosti zase in za skupno dobro. Živimo tukaj in zdaj in našo skupno prihodnost bodo oblikovali mladi, če to želimo ali ne.
Žiga Vavpotič, Zavod Ypsilon, projekt Simbioza
Luka Mesec, poslanec ZL
Žan Mahnič, poslanec SDS
Nina Milenković Kikelj, ZSKSS, Mladinski svet Slovenije
Četrtek, 27. november
Verske skupnosti med prisilnim in prostovoljnim obrobjem
Neizpodbitno dejstvo je, da je bil slovenski komunizem poleg sovjetskega najbolj občutljiv na vsako navzočnost verskih vsebin v javnosti. To pušča posledice v življenju verskih skupnosti in dojemanju njihove vloge še danes. Skrajne razlage načela ločitve države in verskih skupnosti, ki lahko pridejo na površje ob vsakem blagoslovu gasilskega vozila, to potrjujejo. V tem smislu si pravo mesto verskih skupnosti marsikdo v Sloveniji predstavlja na obrobju družbe in jih tja tudi potiska.
Vendar moramo po drugi strani priznati, da ima človek včasih občutek, da se verske skupnosti za pravičniško vztrajanje na robu odločajo tudi, ko za to ni nobene zunanje prisile. Morda zato, ker je tam, samo med domačimi, udobneje in ker tako ni potrebno prevzemati odgovornosti za družbo, tudi ko bi bilo to nujno.
dr. Primož Krečič, duhovnik
Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti
dr. Igor Bahovec, dr. sociologije, dipl. ing. fizike; doc. za sociologijo religije in pastorale