7. večer: Mladi – ujetniki preteklosti

Na letošnjem predzadnjem Nikodemovem večeru z naslovom »Mladi – ujetniki preteklosti?« smo se podali na dve obrobji. Prvič, govorili smo z mladimi in o mladih, ki so dandanes na udaru zaradi slabih socialnih in gospodarskih razmer ter so ob pomanjkanju virov in možnosti za razvoj velikokrat odrinjeni na rob družbe. In drugič, z mladimi smo osvetlili temo nepredelanih travm in odprtih ran iz naše preteklosti, ki je zanje – še posebej v opisanih razmerah – večinoma obrobnega pomena.

Predstavniki mladih, ki so dejavni v politiki in civilni družbi, so v prvem delu večera številčnemu in generacijsko mešanemu občinstvu predstavili svoja razmišljanja o obravnavani temi.

Žan Mahnič, drugi najmlajši poslanec Slovenske demokratske stranke, je v svojem govoru poudaril, da mladi niso krivi za to, da zadeve iz preteklosti še niso razčiščene. Po njegovem mnenju bi jih morali razčistiti tisti, ki so bili v to vpleteni. Mlade danes bolj od teh vprašanj zanimajo njihovi sedanji problemi. Po drugi strani je zanj vendarle pomembno, da pri mladih vzgajamo domoljubje, narodno zavest, zgodovinski spomin ter vrednote, na katerih se lahko kot narod združujemo.

Luka Mesec, vodja poslanske skupine Združene levice v državnem zboru, je v svojem razmišljanju izpostavil, da današnja generacija nima nič z dogodki izpred 70 let in da te teme nekaterim starejšim politikom na desnici in levici služijo za mobilizacijo volivcev ter razpihovanje kulturnega boja. Problem današnjih mladih je po njegovem političen in ekonomski, ki se kaže predvsem v tem, da mladi ne dobijo redne zaposlitve. Vlada, ki bi morala prevzeti odgovornost za ustvarjanje delovnih mest, pa krivdo vali na mlade z očitki, da so leni, da nimajo prave izobrazbe ipd. Na koncu je izrazil tudi hvaležnost za povabilo na Nikodemove večere ter poudaril, da je sicer levičar, ni pa antikristjan.

Predsednik sveta in soustanovitelj Zavoda Ypsilon ter pobudnik medgeneracijskega projekta Simbioz@ Žiga Vavpotič ima vtis, da je v Sloveniji preteklost ugrabila mlade in da mnogo mladih tudi zaradi tega odhaja v tujino. Po njegovem mnenju se politiki veliko preveč ukvarjajo s preteklostjo in da zgodovina ni namenjena temu, da bi jo zlorabljali. Prisotnima mladima poslancema iz politično nasprotnih polov je predlagal, naj skupaj sprožita pobudo za postavitev spomenika preteklosti, ki bi bil posvečen vsem žrtvam preteklosti, narodni spravi in prihodnosti. Za to, da bi mladi »ugrabili« prihodnost sta potrebni odgovornost in spoštovanje drugačnosti.

Nina Milenković Kikelj, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije, je v svojem nagovoru poudarila, da je v razpravah o temah, kot je ta, potrebna občutljivost za sogovornika, iskrena želja po razumevanju in empatija ter pogum za spremembe in napredek. Po drugi strani pa je očitno, da status quo pri odprtih vprašanjih iz preteklosti nekaterim ustreza, ker imajo od tega koristi. Tudi ona je menila, da so za mlade dosti bolj pereči problemi, ki se tičejo njihovega izobraževanja, zaposlovanja in osamosvajanja.

V drugem delu so gostje sodelovali na okrogli mizi, ki jo je povezoval Mario Plešej iz Socialne akademije. V deloma polemični razpravi, v kateri so sodelovali tudi nekateri udeleženci iz občinstva, so prišli do izraza različni pogledi na pomembnost problemov iz preteklosti in na način njihovega razreševanja. Več predstavnikov starejše generacije je v svojih komentarjih in vprašanjih izpostavilo potrebno po ureditvi vprašanj prikritih grobišč in po celjenju ran iz preteklosti. Tudi mladi so večinoma menili, da ne smemo kar pozabiti na preteklost, a so se spraševali, kako ob dosedanjem neuspešnem razreševanju najti pravi način reševanja ter kako se opredeliti do preteklih dogodkov, ko je vprašanje, komu zaupati, npr. različni mediji in različne zgodovinske knjige navajajo dejstva, ki se razlikujejo. Po drugi strani so mlajši udeleženci iz občinstva dali poudarek tudi drugim vprašanjem, kot so npr. kako bi lahko mladi presekali stare ideološke spore, kako mladim približati politiko in jih motivirati za sodelovanje v politiki, kako doseči spoštovanje mnenj mladih s strani starejših in kako jih uveljaviti ali kako povečati možnosti za zaposlitev mladih.

Gostje okrogle mize so se strinjali, da mlade bolj kot preteklost zanimata sedanjost in prihodnost. Mladi, ki niso tako obremenjeni s preteklimi konflikti in delitvami, lahko na marsikaterem področju sodelujejo, čeprav so politično ali svetovnonazorsko na različnih bregovih, kar morda mnogi starejši ne morejo razumeti in sprejeti. V omizju je prevladalo mnenje, da je treba vse mrtve pokopati, jim postaviti spomenik, a da temu ni treba posvečati največje pozornosti. Poleg tega so se gostje strinjali, da sprava ni enkratno dejanje in da s tega vidika postavitev spomenika ne bo dokončno razrešila problemov, ampak da gre za proces, v katerem je poleg spomenikov pomembno tudi žalovanje, sočustvovanje, pogovori … V razpravi s predstavniki mladih smo ugotovili, da v Sloveniji ni mladinskih organizacij, ki bi se v prvi vrsti posvečale tej problematiki in bi mladim predajale znanje in veščine na tem področju. Glede zaupanja v to, kar vidimo, slišimo ali preberemo v medijih, je eden od gostov svetoval, naj sledimo čim več različnim medijem in da naj se informiramo tudi pri tistih v tujini. Ne nazadnje so si bili gostje enotni v tem, da je v takšnih razpravah, kot je bila na tem večeru, potrebno medsebojno spoštovanje in kulturna komunikacija. Da je to možno, so dokazali tudi sami gostje z razpravljanjem v tem omizju.