Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi

Biti noseča in istočasno zaročena z moškim, ki ni oče spočetega otroka, v času ko je kršenje desetih Božjih zapovedi strogo obsojeno in kaznovano ter hkrati reči »Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi,« zahteva ogromno poguma.

Verjetno bi malokdo tako mirno sprejel tako novico. Pogoj, da lahko tako kot Marija sprejmemo vse, kar nas »doleti« v življenju, je, da se zavedamo, da nas ima Bog rad, da nam hoče najboljše in da ima z nami velike načrte. Mariji je moralo biti to popolnoma jasno.

Biti mati »problematičnega« otroka, ki se rad izmuzne staršem (in gre poučevat v tempelj),  zahaja v slabo družbo (k cestninarjem in grešnikom), izziva ljudi na pomembnih položajih (kot so veliki duhovniki), krši zapovedi (tako da ozdravlja v soboto) … in ga gledati kako trpi in umre na križu, da bi s tem rešil svet, zahteva ogromno potrpežljivosti, zaupanja in ljubezni.

Marija nam daje zgled, kako pogumno sprejeti, kar nas »doleti« in to spremeniti v nekaj, kar nam je podarjeno, da lahko izvršujemo svoje poslanstvo na tem svetu. Ona nas lahko razume, saj je sama doživela, sprejela in tako živela svoje poslanstvo v polnosti.

Hrati pa je Marija mati vseh nas – problematičnih otrok. Njena potrpežljivost nam daje čas, da najdemo pravo smer, njeno zaupanje v nas nam daje moč, da nadaljujemo svoje iskanje. Najboljše od vsega pa je, da nas ima za svoje in nas ljubi, tako kot to zna le mati.

Jana Šuštar