Staviš, da smo ga srečali?

Čeprav sem že lep čas na celini, misel še vedno rada uide med spomine na dogodke, ki so pisali letošnjo zgodbo na Kaprijah. Pričakovanja in pohvale drugih o duhovno-počitniškem programu, ki se odvija vsako leto na otoku, so letos dosegla tudi moja ušesa.

Že ko sem v Šibeniku stopila na trajekt, sem začutila, da se bližamo nečemu lepemu. Na otoku, na katerem ni avtomobilskega prometa in kjer nam že sama narava govori o čudovitem Božjem stvarstvu, smo preživeli idiličen teden. Poleg druženja in novih poznanstev, ki se bodo nedvomno nadaljevala tudi doma, smo se medsebojno duhovno bogatili. Bili smo deležni prijetne dobrodošlice, objema morskih valov, prisluhnili smo vzpodbudnim pridigam, ob kitarah so zazvenele prelepe melodije.

Kakšne spomine ste v meni pustili, Kaprijčani? Čudovita atmosfera, kjer je On sredi med nami. Tišina, ki nam na celini tako zelo manjka. Taktični napadi na cukanje ušes (pri igri Morilec). Pogled, uprt v žarečo kroglo, ki izginja in nam naznanja, da se dan poslavlja. Plavanje med svetlikajočim se planktonom v večernih urah. Zvezdni utrinki, ki se vedno znova dotaknejo hrepenečega srca. Sladkanje z okusno torto (po oskrbnikovih besedah je v takšni količini Kaprije doslej še niso bile deležne). Prosti večeri, obarvani s smehom in druženjem. Sveta maša v soju sveč in skupnem zbiranju ob Njem doda dnevu svojo vrednost.

Odrinili smo na globoko. Na morsko dno in v lastno notranjost. Zelo hitro smo ugotovili, da to od nas terja napor. Morali smo zajeti sapo, zbrati moč za odriv in potop, nato pa smo raziskovali. Ozirali smo se z gore, se ustavili pri vodnjaku, Mu pustili stopiti v naš čoln. Krščanska vera ni samotarska vera, potrebno je občestvo. Sestavljali smo občestvo, zbrano v Njegovem imenu. Razglabljali smo o Sveti Trojici – težko razumljivo, a dobro domišljeno. Nadeli smo si Božjo opremo. Bomo na celini odbojevali uspešen boj? V Sv. pismu 365-krat beremo: Ne boj se! Skozi bogat in poln teden smo spoznali, da moramo izstopiti iz samega sebe in iti v svet. Brez strahu. Bog mi daje smerokaze, ves čas se grebe zame. Kapo dol! Pred Njim, ki je nad vsem. Pred našimi duhovnimi voditelji in pred vsemi udeleženci, s katerimi smo sooblikovali nepozaben teden. Občutili smo radost. Srečali smo Ga. Tu, na Kaprijah. Ne verjameš? Staviš z nami? 

Monika