Nikodemovi večeri 2010
SOLIDARNOST – UPANJE ZA PRIHODNOST
Teološka fakulteta, 15.-25.11., ob 19.30
Nikodemovi večeri 2010 nosijo naslov: Solidarnost – upanje za prihodnost. Skupina, ki pripravlja celoten program, želi slediti splošnim smernicam in poudarkom letošnjega pastoralnega leta: solidarnost, dobrodelnost in prostovoljstvo. Tako je bil tudi izbor predavateljev in vsebin narejen pod tem kriterijem.
Želimo poudariti, da solidarnost in dobrodelnost ne smeta biti omejena zgolj na materialne danosti, finance ali kaj podobnega. Žal nam to velikokrat služi kot opravičilo za slabo vest (nekaj v stilu: »Saj sem dal 10€ v puščico pri nedeljski sveti maši!«), vendar je dobrodelnost in solidarnost veliko več in se tudi lahko kaže v veliko širšem oziru. Kje in na kakšen način smo lahko dobrodelni in solidarni, kaj to pomeni za nas in za celotno družbo, kakšna sploh je današnja družba… teh in podobnih vprašanje se bomo lotili v letošnjem programu. Podrobnejši pregled tem pa vam podajamo v nadaljevanju.
Ponedeljek, 15.11.2010
Gost: nadškof msgr. dr. Anton Stres
Naslov: Biti se pravi biti z drugimi
Medtem ko izraza dobrodelnost in dejavna ljubezen kažeta bolj na krščansko zapoved ljubezni do bližnjega, kaže izraz solidarnost, ki so ga ustvarili v 19. stoletju, tudi na določen pogled na človeka – človeka kot družbeno bitje, ki je z drugimi bistveno povezan. Ta povezanost z drugimi ima v krščanski veri svoj temelj v zavesti, da smo vsi ljudje otroci istega Očeta in zato med seboj bratje in sestre. Vendar je resnica o človekovi bistveni povezanosti z drugimi in odgovornosti zanje tudi razumsko utemeljena in o teh temeljih govori to predavanje.
Msgr. dr. Anton Stres je doktoriral iz teologije leta 1974 v Ljubljani in iz filozofije leta 1984 v Parizu. Do svoje posvetitve v škofa leta 2000 je na ljubljanski Teološki fakulteti opravljal delo profesorja in predstojnika Katedre za filozofijo. Bil je tudi provincialni predstojnik province Misijonske družbe lazaristov ter dolga leta predsednik Komisije Pravičnost in mir.
Škofovsko službo je opravljal v Mariboru in Celju, vse dokler ni bil letos imenovan za nadškofa v Ljubljani.
V svoji akademski karieri je napisal 18 knjig in brošur ter več kot 300 strokovnih in poljudnih člankov.
Torek, 16.11.2010
Gost: mag. Helena Zevnik Rozman
Naslov: Nedeljski dar ni dovolj za dobrodelnost
Ljudje radi naredimo kaj dobrega. Ob tem se počutimo zadovoljne, vesele, celo vzhičene. Dobro delo nam daje notranjo moč in energijo. Pa vendar so vzgibi za ta naša dejanja zelo različni. Pogosto menimo, da smo naredili dobro delo drugemu človeku, medtem ko le-ta te naše pomoči ne sprejema tako. Lahko mu je ta pomoč vsiljiva, ga rani v njegovem dostojanstvu. Kdaj sem resnično dobrodelen? Na kaj moram biti pozoren ob svojih dobrih delih? Ali je nedeljski dar pri maši, SMS ali podaritev odvečnih oblek dovolj za dobrodelnost?
Mag. Helena Zevnik Rozman je zaposlena na Slovenski Karitas, kjer je odgovorna za programe letovanja otrok iz socialno ogroženih družin, izobraževanja in razvoja prostovoljstva. Je urednica glasila Žarek dobrote, ki je namenjen vsem sodelavcem Karitas in ljudem dobre volje. Poleg tega ima izkušnjo prostovoljstva v župnijski Karitas in oblikovanja programov za mlade v župniji.
Sreda, 17.11.2010
Gost: dr. Drago K. Ocvirk CM
Naslov: Misijonstvo: sočutna in solidarna ljubezen brez meja
Na podlagi izkušenj dela na Salomonovih otokih, ki so med 40 najbolj nerazvitimi in neučinkovitimi državami na svetu, bo predavatelj predstavil razvojno in solidarnostno delo tamkajšnje Cerkve. Podobno kakor na Salomonih je tudi drugod, kjer delujejo slovenske misijonarke/i, še kako dobrodošla prostovoljska pomoč. V drugem delu bo govor o tem, kako Cerkev v Sloveniji organizira razvojno in solidarnostno pomoč in prostovoljstvo ter kakšen je odziv na te potrebe tako med katoličani posamično kot tudi skupinsko in institucionalno (župnije, združenja ipd.). Na koncu bo še nekaj besed o duhu, v katerem se morajo te dejavnosti izvajati, da je v celoti spoštovano dostojanstvo ljudi in se kar v največji meri dosega njihov celosten razvoj.
Drago K. Ocvirk, duhovnik lazarist, predava na ljubljanski Teološki fakulteti in na Salomonovih otokih. Vrsto let je vodil dobrodelne in razvojne ustanove Papeške misijonske družbe in Misijonsko središče Slovenije. Ustanovil je in ureja revijo Misijonska obzorja, ki seznanja z razvojno in solidarnostno dejavnostjo naših misijonark/jev ter z njihovim prispevkom k dialogu med kulturami in verstvi. Zadnja leta predava na Salomonovih otokih in se tam posveča razvojnim in solidarnostnim projektom, v katere vključuje tudi prostovljke/ce.
Četrtek, 18.11.2010
Gosta: Matej Cepin in mag. Aleš Čerin
Naslov: Je razdajanje za bližnjega lahko skušnjava?
Dandanes se v Sloveniji mnogi kulturni, izobraževalni, verski, prostovoljski in družabni dogodki otepajo z majhnim odzivom s strani udeležencev. Njihovi organizatorji, najpogosteje zagnani in predani prostovoljci, za to krivijo splošno pasivnost ljudi, obenem pa se sprašujejo, koliko energije se sploh še splača vlagati v razdajanje in prostovoljno delo za bližnjega.
Kaj se lahko iz takšne ‘inflacije’ dogodkov naučimo? Z njimi res odgovarjamo na potrebe ljudi ali pa jih je velik del predvsem samim sebi namen?
Ko se razdajamo za bližnjega, imamo vsaj dve možnosti: delati za druge ali pa delati skupaj z drugimi. Pretirano delo za druge, ki teh ‘drugih’ ne vključuje ali jih niti ne povpraša po njihovih potrebah, je lahko velika skušnjava.
Matej Cepin vodi Socialno akademijo, katere poslanstvo je prispevati k družbenemu vključevanju in aktivnemu državljanstvu mladih in odraslih. Po Sloveniji in širše vodi izobraževanja za prostovoljce in zaposlene v nevladnih in mladinskih organizacijah, raziskovalno pa se ukvarja z mladinskim delom, odgovornim državljanstvom, civilno družbo in medgeneracijskim sodelovanjem.
Aleš Čerin, mag. farmacije, mož, oče, podjetnik, skavt, predavatelj in bloger se poslovno ukvarja z izobraževanjem in svetovanjem na področju organizacije analitskih laboratorijev, sistemov vodenja kakovosti in vodenja. Za letošnji Socialni teden je pripravil izobraževanja s področja vodenja družine, preprostosti in bloganja kot načina družbene participacije.
Ponedeljek, 22.11.2010
Gost: dr. Ivan Štuhec
Naslov: Vsi na isti barki: družba konfliktov in solidarnosti
V zadnjih letih vsa Evropa govori o starajoči se družbi in o konfliktu generacij. To družbeno dejstvo že vpliva na gospodarske, politične, socialne in kulturne razmere v državah starajočega se kontinenta. Vprašanje je, kako bomo ta novi družbeni problem reševali. Ali je prav, če se upokojenci utaborijo za svoje barikade in brezposelni ter mladi za svoje? Ali je prav, če se politika loteva strukturnih reform, ki temeljijo na preživelih predpostavkah? Kaj lahko v tej situaciji naredi krščanska skupnost, župnije, Karitas? So domovi za ostarele edini možen odgovor? Skušali bomo iskati odgovore in sugestije na ta in podobna vprašanja.
Ivan-Janez Štuhec je leta 1981 diplomiral na Teološki fakulteti. Od diplomskega študija naprej je bilo področje njegovega raziskovanja usmerjeno predvsem v družbeno-etična vprašanja. Doktoriral je leta 1988 na Gregoriani v Rimu. Od takrat naprej predava moralno teologijo na ljubljanski Teološki fakulteti.
Dr. Štuhec je aktiven tudi na vzgojno-izobraževalnem področju. Med drugim je eden od soustanoviteljev mladinskega centra Sinaj, Akademskega katoliškega združenja AMOS, galerije Ars sacra ter Vzgojno izobraževalnega zavoda Antona Martina Slomška, katerega direktor je.
Torek, 23.11.2010
Gostje: Petra Matos, Jožica Ličen, Aleš Primc – okrogla miza
Naslov: Dobrodelnost in družbeno delovanje kot poklic(anost)
Dobrodelnost in družbeno delovanje zajema aktivnosti posameznic in posameznikov na različnih področjih, pri čemer je njihovo delovanje usmerjeno v skupno družbeno korist in ne zgolj v uresničevanje osebnih interesov.
Iz vrednot izhajajo osebnostne kvalitete in načela, prav tako pa tudi gonilo, ki vpliva na naše delovanje in odločitve. Vrednote so tako eden izmed najpomembnejših sestavnih elementov delovanja človeka in predstavljajo naš individualni odgovor na vprašanje, kako je smiselno živeti. Kaj žene in navdihuje Jožico Ličen, Petro Matos in Aleša Primca, da jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri? Od kje črpajo moč in pogum za soočenja z izzivi?
Jožica Ličen je žena, mati dveh otrok in babica treh vnukov. Po srednji ekonomski šoli je bila 23 let zaposlena na občini Ajdovščina. Odkar je v pokoju, dejavno sodeluje pri Karitasu. Je namestnica ravnatelja Škofijske Karitas Koper. Mnogi jo poznajo z oglašanja na Radiu Ognjišče, kjer poroča o delu Karitas in komentira dogodke. Za svoja delovanje v Karitas je prejela številna priznanja.
Aleš Primc je vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok. S prostovoljnim delom na najrazličnejših področjih se ukvarja že dolga leta. Leta 2001 je bil pobudnik referenduma o umetni oploditvi žensk brez partnerja. Aktiven je bil tudi v strankarski politiki. V zadnjih treh letih je pripravil tri knjige in sicer o Dr. Janezu Evangelistu Kreku, Slovenski kmečki zvezi in Ivanu Omanu.
Petra Matos je univerzitetna diplomirana geografinja. Je ena od ustanoviteljic in predsednica društva Ekologi brez meja, katerega glavno poslanstvo je pomagati Sloveniji pri prehodu na bolj trajnostno ravnanje z odpadki. Leta 2010 je vodila največjo okoljsko prostovoljsko akcijo v zgodovini Slovenije, Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. Svoj študij nadaljuje s specializacijo zakonske in družinske terapije.
Sreda, 24.11.2010
Gost: Bogdan Žorž
Naslov: Recesija, vrednote in družina
Vzgoja za solidarnost se začne v družini. Družina živi in preživi izključno ob vrednotah solidarnosti. Solidarnost je povezana s hvaležnostjo.
Družino je mogoče zgraditi tudi na nasilju, na oblastnem obvladovanju in na posedovanju, na IMETI. Tudi take vzorce družinskega življenja srečujemo. Otroci, vzgojeni v taki družini, nimajo čuta solidarnosti. Poznajo jo le otroci, vzgojeni v družinskem ozračju sožitja, medsebojnega spoštovanja, v družinskem ozračju, v katerem predstavlja vrednoto krščansko načelo, da z veseljem delim z drugimi, kar imam, in sem hvaležen za to, kar drugi delijo z menoj.
Danes pa se takim družinskim vzorcem pridružujejo še vedno novi in novi – skupen jim je surovi individualizem, skupna so jim je lažna zaverovanost v »pravice« posameznika do …
Kako premagati ta krog v današnjem času?
Bogdan Žorž, univ dipl. psiholog, psihoterapevt z evropsko diplomo iz psihoterapije, upokojen, pa še vedno aktiven. Specializiral se je predvsem na področju dela z mladimi in družinami v stiskah. Avtor številnih člankov in več knjig s področja vzgoje in psihoterapije otroka in mladostnika, redno piše v reviji Ognjišče in je že več let redni gost na Radiu Ognjišče. Je soustanovitelj Slovenskega inštituta za geštalt terapijo in predavatelj na Ljubljanskem oddelku Univerze za psihoterapijo Sigmund Freud iz Dunaja.
Četrtek, 25.11.2010
Gostje: dr. Maksimiljan Matjaž, dr. Snežna Terezija Večko in dr. Aleš Maver – okrogla miza
Naslov: Revščina v luči Svetega pisma in zgodnjega krščanstva
Na okrogli mizi bodo gostje predstavili odnos do revščine v Svetem pismu in zgodnjem krščanstvu. Odnos do revnih bo v Svetem pismu Stare zaveze predstavila dr. Večko skozi kratek pregled izraelskega družbenega in gospodarskega življenja. Nadaljeval bo dr. Matjaž, ki bo podčrtal dejstvo, da k bistvu evangeljske duhovnosti spada tudi družbena in socialna angažiranost kot osnovna drža Jezusovega učenca. Dr. Maver bo na koncu predstavil odnos do revežev v obdobju med začetkom 2. st. in koncem preganjanj v začetku 4. st. Dotaknil se bo vprašanj razmerij med bogatimi in revnimi v zgodnji Cerkvi, primerjal odnos do revnih v krščanskih skupnostih in v večinski poganski okolici ter na razmišljal o tem, kako je odnos Cerkve do revnih vplival na nekristjane.
Dr. Maksimilijan Matjaž je leta 1998 pa doktoriral iz študija Svetega pisma na Papeški univerzi Gregoriana. Istega leta je nastopil službo asistenta na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer še danes kot docent predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Ukvarja se s preučevanjem novozaveznih in apokrifnih tekstov, z vprašanji prevajanja in interpretacije ter z biblično pastoralo.
Dr. Terezija Snežna Večko se je med doktorskim študijem Svetega pisma izpopolnjevala v Rimu in v Jeruzalemu. Doktorirala je 1986 na Teološki fakulteti v Ljubljani. Od leta 1991 tam tudi predava. V svojem znanstveno raziskovalnem delu se posveča svetopisemskim spokornim molitvam iz obdobja drugega templja, s posebnim poudarkom na pojmovanju krivde, kazni in odpuščanja.
Dr. Aleš Maver je diplomiral iz latinščine in teologije. Doktoriral je iz antične zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je lektor za latinščino na Filozofski fakulteti v Mariboru in prevajalec iz latinščine. Je član uredniškega odbora Nove revije in Tretjega dne, kot publicist in politični analitik je doslej pisal za Novo revijo, Tretji dan, Finance in spletni portal Casnik.si.