Skrivnost slavljenja
Slavljenje je molitev, s katero se čudimo čudežem Boga in v kateri pojemo hvalo, polno našega veselja. To je eden najlepših izrazov ljubezni nas, ki smo ustvarjeni, svojemu Stvarniku.
Osebna potreba
Nekateri ljudje ob občudovanju pretiravajo. Koliko bolj, ko prihajamo k Bogu! Poznati Njega pomeni ljubiti Njega. Ljubiti Njega pomeni slaviti ga. Lahko bi celo trdili, da je to ena od naših zapovedi. Tako pravi apostol Pavel: „Zmeraj se veselite. Neprenehoma molite. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Jezusu Kristusu glede vas.“ (1 Tes 5,16–18). Ta zahteva po slavljenju izhaja iz prve zapovedi: „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.“ (Lk 10,27).
Toda slavimo tudi, ker je to naš poklic. Slavljenje brez prekinitve odmeva med Očetom, Sinom in Svetim Duhom v nenehnem koncertu, na katerem bomo sodelovali v večnosti, v nebesih. Zakaj se torej ne bi učili slaviti, medtem ko smo še na svetu? „Naša sreča v večnosti bo v slavljenju. Nihče se ne more potegovati za to prihodnost v slavi brez vaje v sedanjosti. Zato, začnimo slaviti Boga danes.“ (Sveti Avguštin, razlaga psalma 148).
Sveti Duh
Sveti Duh je Duh slavljenja. On navdihuje psalme, ki so čudovite pesmi slavljenja. On navdihuje Marijo v njenem Magnifikatu, je gorivo Jezusovemu poveličevanju (Lk 10,21) in navdihuje zahvaljevanje apostolov na binkošti. Ni presenetljivo, da je slavljenje postalo tako močni sestavni del karizmatične prenove: slavljenje je delo Duha, ki hoče graditi ljudstvo slavljenja, da bi poveličevali Očeta.
Kako se zahvaljevati?
S petjem bolj osvobodimo naša srca in obenem zaradi delovanja Svetega Duha poglobimo naše slavljenje. Na ta način igra Sveti Duh odločilno vlogo v molitveni skupini; on je posebej izbran od Boga, da nas vodi k slavljenju. Zakaj ne vključimo našega celotnega telesa v slavljenje: »Dvigni roke k njemu in blagoslavljaj Boga …«?
Spontana molitev
To je šepet, ki se razširi skozi molitveni zbor, ko vsak zase tiho, v popolni svobodi blagoslavlja Boga. Če smo najprej presenečeni ob pogledu na vse, ki hkrati govorijo, se nas kmalu dotakne obseg, moč in edinost, ki se ustvarijo v skupinskem slavljenju.
Sadovi
Kot prvi sad se poveča bratska ljubezen. Slavljenje, ki izraža našo ljubezen do Boga, prav tako krepi bratske vezi. Slavljenje oblikuje skupnost z istim občudovanjem.
Slavljenje prav tako odkriva številne karizme s klicanjem Svetega Duha. Kot dokaz naših odprtih src, naše ljubezni in naše razpoložljivosti, slavljenje prosi Boga, naj pride med nas. Tako je na primer slavljenje najboljša priprava, da se učimo živeti karizme.
Slavljenje prav tako evangelizira. V binkoštnem jutru je slavljenje pritegnilo pozornost množice, ki je bila zbrana tam. „Vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika Božja dela!“ (Apd 2). Mnoge molitvene skupine so to izkusile: slavljenje privablja srca in se jih dotika.
Razen tega nas slavljenje osvobaja in zdravi: „ … pa ga bom ozdravil in vodil, pomiril in potolažil bom njega in njegove žalujoče.“ (Iz 57,18). Obstaja skrivnostna vez med slavljenjem in zdravljenjem. Priči sta Pavel in Sila, ki sta se zahvaljevala v zaporu ob polnoči ( Apd 16,25–28): vse zaporniške verige so se zdrobile. Njuno slavljenje ni osvobodilo samo njiju. V molitveni skupini slavljenje privablja Božjo ozdravljajočo moč … celo med tistimi, ki samo poslušajo!
Milost izbire
Slavljenje je posebna milost, ki nam jo poklanja Bog. Z sprejetjem te milosti v naše molitvene skupin, jo sprejemamo tudi v naše dnevno in osebno življenje. Na ta način se, ko smo še na zemlji, v veri pripravljamo za večno bližino našega srca z božjim, za popoln sad odrešenja, ki nam je obljubljeno, za hvalo njegove slave.
(Dominique de Chanterac, revija Il est vivant! št. 191, februar 2003)