Pravičnost ali napuh?

KKC 381. Kaj je pravičnost?

Pravičnost obstaja v stanovitni in trdni volji, da damo Bogu in bližnjim to, kar jim gre. Pravičnost do Boga se imenuje »krepost bogovdanosti«.

 

Moderni jeziki so sprejeli pojem pravičnost iz rimskega prava: dati vsakemu, kar mu pripada. Ulpian opredeljuje pravičnost kot »stalno in trdno voljo dati vsakemu, kar mu gre po pravici.« Avtorju, ki ga razlagajo, podarjajo besedici »stalna in trdna volja«. Lahko je biti usmiljen od časa do časa. Pravičen pa je, kdor stalno dela tako, kot je prav.

 

Tudi v Svetem pismu se ljubezen druži s trdnostjo in stanovitnostjo. Bog je »pomoč pravičnih« (Ps 36, 7), skala ali obrambni stolp prav zato, ker je sam pravičen. Nomadska ljudstva v nobenem državnem sistemu niso imela varnosti. Ko so kupovali in prodajali, darovali ali razpravljali o ceni, je bilo miroljubno sožitje mogoče le, če so držali besedo. Zato je prvotni smisel svetopisemske pravičnosti trdnost in zvestoba v odnosu do pogodbe, obljube, dane besede. Hebrejci so sklenili in večkrat obnovili slovesno pogodbo z Gospodom. Mnogi se je niso držali. Toda tudi v obdobjih splošnega propada so bili nekateri »pravični«, ki so spolnjevali to, kar je bilo zapisano v zavezi Postave. Med slednjimi je bil tudi Jožef, Marijin zaročenec, ki ga Sveto pismo kratko označi »pravičen mož« (Mt 1, 19).

 

Poseben študij zahteva »družbena pravičnost«, da bi dosegli pravično ravnovesje med družbenimi razredi, med temi, ki delajo na različne načine. Vzgoja za družbeno pravičnost je znamenje našega časa. Povečali so se neposredni stiki med ljudmi, zato se morajo zmanjšati razlike. Vprašanje družbene pravičnosti se ne rešuje s sentimentalnimi nauki, zahteva se marljiv študij in zanimanje za usodo drugih, tudi zelo oddaljenih ljudi. Največ sporov izvira iz pravic bližnjega. »Pravičnost in mir se bosta poljubila« (Ps 84, 11). Sv. Avguštin jih razlaga: »Deluj pravično in deležen boš miru.«

 

 

Kaj je napuh?

Napuh je kapetan glavnih grehov. Ni le glavni greh, ampak JE glavni greh, s katerim se začne vse slabo, kajti v globini vsakega greha dremlje skrivna zagledanost vase in to je napuh. Napuhnjenec ima nebrzdano ljubezen do sebe. Misli, da je nad drugimi, da je vreden več. Ima različna poimenovanja: samoljubje, nadutost, oholost, nečimrnost, domišljavost, podcenjevanje, brezobzirnost …

 

Sebičnost:»Sebičnež je tisti, ki ne misli name,« na kratko povzame Woody Allen. Pravi sebičnež je tisti, ki misli le nase, ko govori o drugem. Sebičnež ne mara človeka, če pa ga že mara, ga ima rad zaradi sebe. Še več, toliko je v središču samega sebe, da je Bog iz njega izločen. Ne deluje ne za Božjo slavo, ne za ljubezen do bližnjega, ampak zgolj zase. Zato sv. Pavel napuh poimenuje, da je napihnjenost (Kol 2, 18).

 

Neodvisnost: Obstaja pa še ena bolj premetena oblika napuha: neodvisnost. Človek se lahko namreč plemenito razdaja bližnjemu, a je pri tem namenoma ohol: seveda živi za drugega oz. za Boga, vendar ne neha živeto po sebi. Z drugimi besedami, ima se za vir življenja.

 

Kako ga prepoznamo?

Imeti vedno prav … ali nikoli ne priznati, da nimamo prav.

Ne trpimo kritike, želimo slišati le tisto, kar nam je všeč.

Bolj, kot priznanje napake, obžalujemo, da je načet naš ugled.

Ponašamo se s poznanstvom imenitnih oseb.

Radi se pred drugim važimo in opevamo lastne uspehe.

 

Odpravimo ga: z njegovim nasprotnim dejanjem, ki je ponižnost: sprejmimo npr. eno ponižanje na dan. Ponižnost naj ne bo le zunanja (ne reagiramo, se ne branimo ali opravičujemo), temveč tudi notranja (privolimo vanj s sprejetjem delčka resnice, ki se skriva v njem). Poleg tega lahko negujemo obzirnost, sprejmimo svoja občutja, priznajmo svoje dolgove, ne podcenjujmo se …

 

Sveto pismo mi govori

2 Mz 32, 1–8 |Lk 1, 46–55 |1 Jn 2, 15–17

Vprašanja za razmislek

o             Kako ocenjuješ stanje pravičnosti v sodobnem svetu? Kako se osebna pravičnost odraža v pravičnosti za skupno dobro? Lahko kaj pri tem sam prispevam?

 

o             Test: na koga najprej pomisliš, ko se zjutraj zbudiš: nase, na prijatelje, na Boga, na tistega, ki vas je prosil za molitev, na svoje starše, na svojo/-ega punco/fanta. Preveri, koliko je tvoje življenje osredinjeno okrog tvojih potreb.

 

o             Podeli kakšno izkušnjo ponižnosti, ki si si jo zadal sam ali pa, ko si doživel od drugih ponižanje.

 

Pripravila: s. Metka Kastelic

Viri: P. Ide in L. Adrian: 7 glavnih grehov, T. Špidlik, Osnove duhovnega življenja