Razumnost ali lakomnost?
KKC 380. Kaj je razumnost?
Razumnost razpoloži razum, da v vsaki okoliščini dojame naše resnično dobro in izbere pravilna sredstva za njegovo uresničenje. Razumnost usmerja druge kreposti tako, da jim kaže pravilo in mero.
Grško besedo sofia prevajamo kot modrost. V modernih jezikih ima pretežno razumski odtenek. Moder je za nas tisti, ki je obdarjen z jasnim umom in, ki pozna mnoge stvari. Včasih beseda ni imela tega pomena. V antični grščini je beseda sofos blizu sanskrtski besedi drobbas. Ta koren pa označuje bolj dobro opravljeno delo, kakor pa misel. Antični modrec je bil torej spreten delavec, iznajdljiv mojster. Ko je Bog ustvarjal svet, je bila Modrost njegova sodelavka, dobra delavka pri stvarjenju vsega vidnega sveta (prim. Prg 8, 22 sl). Modrostne knjige Stare zaveze pogosto postavljajo v nasprotje modrega neumnega. Prvemu lahko zaupaš vsak posel, drugi kot nerodnež pokvari vse.
Aristotel pravi, da krepost sledi »kraljevsko srednjo pot« med dvema skrajnostima. Gotovo ni vedno lahko najti »prave sredine«. Na primer varčnost brez previdnosti se izrodi v skopost. Zato naj nas ne čudi, če ima Aristorel previdnost za neizogiben pogoj vseh ostalih kreposti, ko istoveti modrost z zdravo presojo. Njegove besede je povzel sv. Tomaž Akvinski: »Previdnost je v pomoč vsem ostalim krepostim, previdnost je v vseh.«
Človek brez previdnosti je po sv. Baziliju kakor ladja v neurju brez krmarja. Zato opozarja: »Brez previdnosti pademo v napake tudi pri opravljanju dobrih del, zlasti če zgrešimo pravi čas ali če ne poznamo mere.«
Kaj je lakomnost/skopost?
Vsak greh temelji na kaki naravni želji in željaimeti v posesti je del legitimnih hotenj. Kakor nečistovalec, zavistnež ali požeruh je lakomnež grešnik ne zato, ker ima rad neko posvetno dobrino, ampak, ker je njegova ljubezen do nje čezmerna. Greh se ne začne s posestjo denarja, ampak z njegovo »zlorabo«, to je takrat, ko denar prej postane cilj, kakor pa sredstvo.
Materialna lakomnost. Kar velja za denar, velja tudi za vse vrste materialnih dobrin: pohištvo, avto, obleke, dekorativni predmeti, obutev, znamke, redke knjige … Zbiramo jih, kopičimo in mrzlično iščemo kot, da bi mogli potešiti pohlep, ki nas razžira. Različne skoposti se najprej zakoreninijo v ljubezni do denarja. Pohlep po denarju zajema vse druge materialne pohlepe. Cerkveni očetje razlikujejo tri vrste materialne skoposti:
1. srčna navezanost na denar – skopost v pravem pomenu;
2. želja po neprenehnem pridobivanju dobrin – pohlep ali lakomnost;
3. trdovratnost v posedovanju – odsotnost velikodušnosti.
Duhovna lakomnost. Posesivnost se ne omejuje le na denar. Lahko zadeva tudi duhovne dobrine. Čas: Nekateri ljudje ne prenesejo, da bi jih nekdo zmotil, brez da bi jih obvestil veliko prej. Obstaja skoparjenje s svojim časom, inteligenco, močjo. Usluge: V družbenem in političnem življenju delujejo »prostovoljci«, ki nikdar ne morejo izpreči in prepustiti teren mladi gardi. V prostovoljskih organizacijah pogosto srečamo posameznike, ki so zelo plemeniti, vendar postanejo posestniki svoje odgovornosti. Posledice take posesivnosti so nemir, ogorčenje, nepotrpežljivost. Duhovno življenje: obstajajo ljudje, ki bi kar naprej le prebirali knjige o duhovnosti. Nekateri so navezani na pomen in način neke pobožnosti. Nekateri se oklepajo in navezujejo na sakralne predmete, kar pa je zelo nasprotno duhovnemu uboštvu.
Skopuh uničuje družino, državo, svet, naravo.
Odpravimo jo: spomnimo se izvora dobrin,vadimo zmernost in zaupanje, plemenitost, dajanje, darovanje, prehitimo prihodnost.
Sveto pismo mi govori
2 Mz 33, 12–21 |Lk 16, 19–30 |Lk 12, 16–21 |1 Tim 6, 9–10
Vprašanja za razmislek
o Previdnost nas obvaruje marsikatere neumnosti. Si se na izkušnji pomanjkanja previdnosti naučil bolj modro, razumno živeti? Imaš kakšno izkušnjo?
o Izdelaj seznam materialne in duhovne lakomnosti, ki jo prepoznavaš v svojem življenju. Predlagaj si, kakšno zdravilo ali konkreten sklep, da jo boš odpravil.
o V skupini podelite kakšen zgled velikodušnega človeka, ki ste ga srečali; kakšno sporočilo ima za vas?
Pripravila: s. Metka Kastelic
1Viri: P. Ide in L. Adrian: 7 glavnih grehov, T. Špidlik, Osnove duhovnega življenja