Počitnice…

… težko pričakovani čas v letu vsakega študenta. Vroči dnevi in hlajenje v senci s kozarcem limonade v roki, topli večeri, kot nalašč za dolge sprehode, zvezdnate noči, svoboda… Končno, svoboda.

Vendar pa je svoboda, ki vsekakor zveni zelo privlačno, neizogibno povezana z odgovornostjo.

Med počitnicami, ko ni nobenih študijskih obveznosti, sem svobodna; odločitev, kako bom razpolagala s časom, ki mi je dan, je povsem moja, hkrati pa sem za to odločitev tudi odgovorna. Za večino študentov predstavljajo počitnice predvsem priložnost za intenzivno lenarjenje in še intenzivnejšo zabavo. V resnici sama nimam prav nič proti lenarjenju in zabavi. Vem pa tudi, da življenje ponuja dosti več.

Res je prijetno preživeti lenoben dan na plaži, a ga odtehta en sam iskren nasmeh otroka, ki me premaga pri vodni igri na oratoriju. Preplesan večer s prijatelji je super, a se neskončno raje zbudim ob zvoku kravjega zvonca na Uskovnici zelo zgodaj zjutraj, pa niti slučajno nisem jutranji tip človeka. Dobro je, da si poleti vzamemo čas zase.

Kaj pa čas za Boga? Najpomembnejši odnos mojega življenja, a vendar v poplavi obveznosti pogosto pozabim, kako pomembno je, da si načrtno vzamem čas Zanj. In v izjemno pestri ponudbi počitniških duhovnih programov je to tako enostavno. Vsak lahko najde kaj zase, le odločiti se je potrebno.

Jezus je dejal: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Ne pozabimo na bližnje.

Oratoriji, počitniški programi za otroke, invalide, misijoni… potrebujejo nas, mlade, navdušene kristjane! Poiščimo Jezusa v soljudeh, ki nas potrebujejo. Darujmo svoj čas, veselje in ljubezen in si dovolimo vse to tudi prejeti. Počitnice, kako čudovit Božji dar in hkrati priložnost za vsakega izmed nas. Izkoristimo jih!

Živa Štiglic