Konkretna krščanska ljubezen

Drugi Nikodemov večer je zaznamovala konkretna krščanska ljubezen. Iz svoje izkušnje nam je spregovorila ga. Helena Zevnik Rozman, ki je zaposlena na Slovenski Karitas. Poudarila je, da darovanje denarja ali obleke še zdaleč ne predstavlja edine oblike dobrodelnosti. Pogosto je enako ali še bolj pomembno biti ob človeku v njegovi osamljenosti, ga razveseliti ali mu pomagati pri opravilih, ki jih težko zmore sam. Ob Kristusovih besedah o ubogi vdovi, ki je iz svojega uboštva darovala dva novčiča, se je naša gostja spraševala, kakšna dobrodelnost je resnična dobrodelnost in katero dobro delo je popolno.

Pogosto menimo, da smo naredili dobro delo drugemu človeku, medtem ko le-ta te naše pomoči ne sprejema tako. Potrebno se je torej poskušati vživeti in čutiti s človekom, ki mu namenjamo svojo pomoč. Plemenit in nesebičen namen ter lastna odpoved ob dobrem delu pa le-temu doda neko dodano vrednost, ki ga gotovo naredi bolj popolnega.

Snovi za razmišljanje, pa tudi za refleksijo lastne dobrodelnosti in solidarnosti, torej tudi na včerajšnjem Nikodemovem večeru ni manjkalo.

Audio posnetek je dosegljiv v audio arhivu radia Ognjišče.